Velikemu estetu v spomin

Minuli četrtek so v Tržiškem muzeju na spominski akademiji obudili spomin na nedavno preminulega rojaka, akademskega slikarja Dušana Premrla.

Kot je v četrtek, 27. marca, natanko mesec dni po prerani smrti akademskega slikarja Dušana Premrla, na spominski akademiji v uvodu povedala direktorica Tržiškega muzeja Melanija Primožič, naj bi bil večer s priložnostno razstavo živ spomin na slovenskega umetnika, ki je bil po krivici prezrt in na neki način odrinjen z likovnega kroga ustvarjalne nacionalne kulturne zakladnice. »Je za to krivo nerazumevanje novega realizma, ki je Premrlu zaradi globljih resnic o videnem, pomenil več kot drugim našim ustvarjalcem?« se sprašuje Primožičeva, ki v nadaljevanju ugotavlja, da je njegova prezrtost in odrinjenost bolj posledica strahu pred močjo likovnega genija, ki ne hodi po določenih poteh, ki ustvarja s prostora province in njegove skromne individualnosti, konfliktnosti v smislu boja za popolnost likovnega govora s skritimi resnicami o človeški biti.

Dušan Premrl se je rodil leta 1937 v Žireh, na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je pri prof. Maksimu Sedeju diplomiral leta 1966. Že v mladih letih je ilustriral za Slovenski poročevalec in založbe Mladinska knjiga, Cankarjeva Založba, DZS in založbo Lipa. Med leti 1959 in 1964 je kot študent opravljal delo tehničnega urednika revije Pionirski list, bil pa je tudi priznan likovni pedagog. Skoraj dvajset let je bil selektor Grafičnega bienala jugoslovanskih otrok v Kostanjevici na Krki. Bil je tudi član nekaterih eminentnih organizacij in likovnih združenj doma in v tujini, za svoja dela pa je prejel tudi številne nagrade in priznanja. Veliko je razstavljal doma, v zadnjih letih pa predvsem v tujini.

Njegov spomin so na spominski akademiji počastili njegovi sorodniki, prijatelji, znanci in številni ljubitelji likovne umetnosti v Tržiču. Zaigral je trio flavt pod vodstvom prof. Andreje Pogačnik. V Pollakovem salonu v Tržiškem muzeju, kjer bo še ta mesec na ogled razstava njegovih del, je o Premrlu spregovoril umetnostni zgodovinar Aljaž Pogačnik, ki je poudaril, da je bilo za Dušana umetniško delo doživetje v stopanju skozi resnični svet, sproščanje njegove duše od obilja notranjega doživljanja in njegovih vezij. Na prošnjo sorodnikov je Pogačnik v preteklih dneh pripravil tudi popis Premrlovih del. »Zabeležil sem 103 dela, v glavnem pastele, olja na platnu in lesu, ter več serij grafik. Tako v muzeju kot bližnji sorodniki se strinjamo, da bi bilo pomembno, da večji del njegove likovne zapuščine ostane v Tržiču. V srečnejših okoliščinah bi lahko dela postala tudi del stalne postavitve pomembnih tržiških likovnih ustvarjalcev. Saj je, kot je še dejal Pogačnik, bila umetnost, ustvarjalnost v vseh žlahtnih raznolikostih in njeno raziskovanje, Premrlovo poslanstvo.