Od leve: Iris Šober iz KUD Leyli, direktorica knjižnice dr. Toneta Pretnarja Marinka Kenk - Tomazin, Borut Sajovic, Pija Japelj in Saša Meglič / Foto: Luka Rener

Kako se pleše v Tržiču

Na prvi prireditvi v prenovljeni dvorani na Balosu v Tržiču so predstavili plesno kulturo Tržičanov.

Tržič – Večnamensko dvorano na Balosu je Občina Tržič prenovila, iz občinskega proračuna pa za to namenila dobrih 25 tisoč evrov. Simbolično so dvorano pred dnevi predali uporabnikom – Folklorni skupini (FS) Karavanke, Plesnemu klubu Leyli, knjižnici dr. Toneta Pretnarja in drugim, odprtje pa pospremili s programom, ki ga je pripravila FS Karavanke na temo plesne kulture Tržičanov; njihova članica, študentka etnologije Pija Japelj, je naredila raziskavo na to temo. Povedala je, da ples na ozemlju občine Tržič prvič omenja Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Plesne skrivnosti preteklosti je Pija Japelj spoznavala tudi ob pripovedovanju starejših občanov. O plesu je pisal ljudski pesnik Vojteh Kurnik v tretji kitici pesmi Zadovoljni Tržičan. Ni bilo vedno in vsem dovoljeno plesati, niti še med obema svetovnima vojnama, so prav tako izvedeli obiskovalci prireditve in tudi to, da se imena plesov, ki naj bi se plesali v Tržiču in okolici, prvič omenjajo v Cerkvenem glasniku za Tržiško župnijo leta 1925, med plesi pa se ne omenja drugega kot polko, 'volcar' in 'štajriš'. Nasploh so Tržičani radi in pogosto plesali, naj bo za god, za pusta, na gasilskih veselicah, na svatbah.

»Natančnih podatkov o tem, kako se je na Slovenskem razvil šuštarski ples, navadno imenovan šuštarska, šoštarska, šuštarpolka ipd., nimamo. Predvidoma je šlo v osnovi za cehovski ples – torej ples, ki so ga plesali čevljarji na srečanjih članov ceha. Pozneje se je razširil med ljudi in postal izjemno priljubljen na vseh plesnih zabavah,« je še razložila Pija Japelj. V Tržiču je po drugi svetovni vojni delovala folklorna skupina, ki jo je vodil Franc Uršič, imenovali so se kar Folklora iz Tržiča. Leta 1966 pa je Marijan Vodnov ustanovil FS Karavanke, ki deluje še danes in bo prihodnje leto praznovala jubilej. Pri projektu plesna kultura Tržičanov, ki se še nadaljuje, sta sodelovala tudi dr. Bojan Knific, ki je strokovnjak na tem področju, in Saša Meglič, sedanja umetniška vodja FS Karavanke in strokovna spremljevalka otroških folklornih skupin.

Prireditev so h koncu pripeljali s pesmijo tržiške pesnice Dorce Kralj, ki je vrsto let spremljala FS Karavanke, s še enim tržiškim plesom traplanom in simboličnim odprtjem prenovljene dvorane, za kar je poskrbel župan Borut Sajovic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 16. maj 2014 / 09:48

Učimo se vse življenje

Tega, kar smo se naučili, nam nihče ne more vzeti, zato je prav, da se učimo vse življenje in da pridobljenega znanja ne pozabimo, ko smo odrasli.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 12. januar 2013 / 07:00

Dve leti za poskus uboja

Janez Bizjak iz Bašlja, ki je lani obstrelil svojega sina, je priznal krivdo.

Kranj / sobota, 12. januar 2013 / 07:00

Več šolarjev brezplačno do prehrane

Državni zbor je konec lanskega leta sprejel zakon o šolski prehrani, s katerim so bistveno povečali število učencev in dijakov, ki bodo od februarja dalje upravičeni do brezplačne oziroma subvencionir...

Kranj / sobota, 12. januar 2013 / 07:00

Pripravljeni na velik obisk

Dražgoše so za nedeljo pripravljene na množičen obisk. Osrednja slovesnost bo opoldne pri spomeniku dražgoški bitki.

Nasveti / sobota, 12. januar 2013 / 07:00

Okus visokogorja

Virnikov Grintovec (1654 m) - Zimske razmere v gorah so predvidljivo nepredvidljive, zato se je včasih bolje odločiti za kakšen nižji hrib, če ima pa delno okus po visokogorju, pa še toliko bolje.

Splošno / sobota, 12. januar 2013 / 07:00

O Zombijih pri nas in na tujem

Vlada Republike Slovenije ima resne težave s komunikacijsko strategijo. Vse prevečkrat komunicira na nenavadne, čudaške in v javnosti nesprejemljive načine. Ena od ponavljajočih se hudih napak je...