Od leve: Iris Šober iz KUD Leyli, direktorica knjižnice dr. Toneta Pretnarja Marinka Kenk - Tomazin, Borut Sajovic, Pija Japelj in Saša Meglič / Foto: Luka Rener

Kako se pleše v Tržiču

Na prvi prireditvi v prenovljeni dvorani na Balosu v Tržiču so predstavili plesno kulturo Tržičanov.

Tržič – Večnamensko dvorano na Balosu je Občina Tržič prenovila, iz občinskega proračuna pa za to namenila dobrih 25 tisoč evrov. Simbolično so dvorano pred dnevi predali uporabnikom – Folklorni skupini (FS) Karavanke, Plesnemu klubu Leyli, knjižnici dr. Toneta Pretnarja in drugim, odprtje pa pospremili s programom, ki ga je pripravila FS Karavanke na temo plesne kulture Tržičanov; njihova članica, študentka etnologije Pija Japelj, je naredila raziskavo na to temo. Povedala je, da ples na ozemlju občine Tržič prvič omenja Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Plesne skrivnosti preteklosti je Pija Japelj spoznavala tudi ob pripovedovanju starejših občanov. O plesu je pisal ljudski pesnik Vojteh Kurnik v tretji kitici pesmi Zadovoljni Tržičan. Ni bilo vedno in vsem dovoljeno plesati, niti še med obema svetovnima vojnama, so prav tako izvedeli obiskovalci prireditve in tudi to, da se imena plesov, ki naj bi se plesali v Tržiču in okolici, prvič omenjajo v Cerkvenem glasniku za Tržiško župnijo leta 1925, med plesi pa se ne omenja drugega kot polko, 'volcar' in 'štajriš'. Nasploh so Tržičani radi in pogosto plesali, naj bo za god, za pusta, na gasilskih veselicah, na svatbah.

»Natančnih podatkov o tem, kako se je na Slovenskem razvil šuštarski ples, navadno imenovan šuštarska, šoštarska, šuštarpolka ipd., nimamo. Predvidoma je šlo v osnovi za cehovski ples – torej ples, ki so ga plesali čevljarji na srečanjih članov ceha. Pozneje se je razširil med ljudi in postal izjemno priljubljen na vseh plesnih zabavah,« je še razložila Pija Japelj. V Tržiču je po drugi svetovni vojni delovala folklorna skupina, ki jo je vodil Franc Uršič, imenovali so se kar Folklora iz Tržiča. Leta 1966 pa je Marijan Vodnov ustanovil FS Karavanke, ki deluje še danes in bo prihodnje leto praznovala jubilej. Pri projektu plesna kultura Tržičanov, ki se še nadaljuje, sta sodelovala tudi dr. Bojan Knific, ki je strokovnjak na tem področju, in Saša Meglič, sedanja umetniška vodja FS Karavanke in strokovna spremljevalka otroških folklornih skupin.

Prireditev so h koncu pripeljali s pesmijo tržiške pesnice Dorce Kralj, ki je vrsto let spremljala FS Karavanke, s še enim tržiškim plesom traplanom in simboličnim odprtjem prenovljene dvorane, za kar je poskrbel župan Borut Sajovic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mengeš / ponedeljek, 2. julij 2018 / 15:47

Družili so se na pikniku

Več kot dvesto petdeset članov Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša se je pred poletnimi počitnicami tradicionalno družilo na pikniku v Vilerjevi Hiši na travniku v Dobu.

Objavljeno na isti dan


Splošno / četrtek, 27. december 2007 / 07:00

Kašarski 3 na 3 vedno borben

Največ moči in zbranosti so letos imeli člani ekipe Šekasti.

Splošno / četrtek, 27. december 2007 / 07:00

Skakalci uspešni v poletni sezoni

Pri Smučarskem skakalnem klubu Stol Žirovnica skorajda vse mesece v letu ne poznajo počitka. Novembra so zaključili poletno sezono s številnimi nastopi na skakalnicah iz umetne snovi. Za 30 tekmo...

Splošno / četrtek, 27. december 2007 / 07:00

Bodi zvezda, ne meči petard

Prazniki so pred nami in marsikdo je že sedaj slabe volje, a ne zaradi praznikov, pač pa zaradi petard.

Splošno / četrtek, 27. december 2007 / 07:00

Novoletna voščila

Želim vam srečno in varno novo leto. Veliko se smejte in ljudi radi imejte.   Matic Ravnik, 6. b

Splošno / četrtek, 27. december 2007 / 07:00

Od februarja čebelarski krožek

Ena od osnovnih nalog Čebelarskega društva Anton Janša Breznica je tudi skrb za čebelarski podmladek. Zato smo člani našega društva sklenili, da organiziramo čebelarski krožek, ki ga bo vodil ...