Padle tudi zračne meje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 2. april 2008 / 06:00

V nedeljo opolnoči so tako kot v drugih osmih novih članicah šengenskega prostora tudi v Sloveniji odpravili mejne kontrole na letališčih za lete znotraj šengenskih mej.

Zgornji Brnik – Od nedelje naprej na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ni več mejnega nadzora na letih znotraj šengenskega prostora, ki se je 21. decembra lani razširil še na devet novih članic - na Madžarsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Malto in Slovenijo. Tedaj so mejno kontrolo odpravili na kopenskih in morskih mejah, v nedeljo pa še na zračnih. Do zamika je prišlo, ker je odprava mejne kontrole na letališčih možna samo ob spremembi letalskih voznih redov, do katere pride dvakrat na leto – spomladi in jeseni. Padec zračnih meja so včeraj popoldne pozdravili tudi na slovesnosti na brniškem letališču.

Odpravo mejne kontrole potniki najbolj občutijo ob odhodih z letališč, saj jim, če potujejo v državo znotraj šengenskega območja, ni več treba mimo mejne kontrole, medtem ko morajo potniki na zunanjih letih še vedno skozi mejno kontrolo, ki jo izvaja mejna policija. Mejna kontrola se je torej ohranila na vseh prihajajočih letih iz držav, ki niso v šengenskem območju, in vseh poletih zunaj njega. Še vedno pa morajo vsi letalski potniki, ne glede na katerem letu so, skozi varnostni pregled na letališču, ki jo opravlja varnostna služba. Policija ob tem opozarja, da morajo potniki pri odhodu v tujino pri sebi vedno in povsod imeti tudi osebni dokument.

Uveljavitev šengenskega režima na letališčih zahteva strogo ločevanje potnikov na notranjih šengenskih letih od drugih potnikov v mednarodnem prometu. Pravila šengenskega nadzora zunanje meje EU namreč zahtevajo zelo dodelano tehnologijo mejne kontrole na letališčih, ki so hkrati mejni prehodi na zunanji šengenski meji in mesto prehajanja notranjih meja brez mejne kontrole. Po besedah predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja so se na spremembo režima na brniškem letališču dobro pripravili. Prostorsko ločevanje potnikov so zagotovili z 18 milijonov evrov vredno investicijo v zgraditev prve faze novega potniškega lokala. »Razporeditev potnikov bo do zgraditve še drugega terminala organizacijsko in logistično precej kompleksna, saj jih moramo na razmeroma majhnem prostoru ločiti na osem potniških tokov. Po drugi strani pa sprememba za potnike pomeni poenostavitev potovanja,« pravi Skobir. Andrej Zakrajšek, policijski inšpektor na Policijski upravi Kranj, je dodal, da za policijo bistvenih sprememb ni, le mejno kontrolo bodo policisti – na Brniku jih je 75 - opravljali drugje kot doslej. Na brniškem letališču letno sprejmejo 1,5 milijona potnikov, od katerih jih 60 odstotkov leti znotraj šengenskega območja.

Vodja carinske izpostave na Brniku Marko Bolta pa opozarja, da cariniki potnike ne delijo na šengenske in nešengenske, temveč na državljane in nedržavljane Evropske unije; za prve carinska kontrola na letih znotraj EU ne velja, za druge pač. Šengenski prostor in prostor EU se ne pokrivata v celoti, zato bo prihajalo tudi do zanimivih primerov. Potniki za Norveško, ki ni v EU, je pa v šengenskem območju, bodo zato morali čez carinsko kontrolo, ne pa tudi mejno. Potniki za Veliko Britanijo, ki je izven šengenskega območja, pa bodo morali skozi mejno, ne pa tudi carinsko kontrolo.