Potem pa zbogom
Še nekaj njih je šlo ven iz LDS-a. Tokrat gre za malo močnejši kos strankinega korpusa v Kranju. Oni so tako ali tako imeli malo težav s kompasom. Kacin se je odmaknil proč, potem pa kar naenkrat ni bilo več temeljev, ali kaj …?Kaj pa jaz vem. Vsak človek si sam izbira tisto, za kar misli, da je zanj najboljše. Kranjski LDS-ovski mestni svetniki in svetnici so zamenjali firmo (ali formo), čeprav mi ni povsem jasno, kaj so tam zares videli. Njihovi novi partnerji so namreč tisti, ki so jih prvič pustili na cedilu takrat, ko so jim speljali pri njih izvoljenega poslanca Lahovnika. Če so zato zdaj skupaj, jih pomilujem. Bati se morajo, saj je fant, ki se je eni zbegal, kmalu spet začel čez planke k drugim uhajati tudi novemu dekletu.
Prebežnikom nekako ne zaupam, prav tako, kakor ne zaupam neiskrenim ženinom, ki jih je bilo v LDS po združitvi leta 1994 kar nekaj. Zapečkarji so se pogreli s funkcijami in kapitalom (nekateri tudi z obojim skupaj). Z združitvijo »priženjeni« glasovi v parlamentu pa so kmalu pokazali svoje škrbaste zobe, saj je stranka postala notranje bolj krhka in ranljiva. Razpad je bil samo vprašanje časa, saj so nekateri rojeni za to, da so zraven samo, če nad seboj čutijo grobo silo. In verjamem, da imajo zdaj lahko zares tak občutek.
Sam se v LDS-u še vedno dobro počutim in verjamem, da mi še dolgo ne bo treba nikamor iti. LDS je bila moja stranka takrat, ko je bila slaboten igralec v slovenski politiki, vendar je imela veliko srce in dobro voljo – tega pa danes v politiki hudo primanjkuje. In danes je spet »malo bolj švoh«, kot bi temu rekli Primorci, vendar mi ta hip deluje veliko bolj zdravo kot takrat, ko je v slovenskem parlamentu in zunaj lomastila s 35% glasov. In tudi predsednica po mojem bolj verjame v svojo ekipo. In tudi tisti, ki smo še vedno zraven, imamo dovolj znanja in volje, da za ljudi kaj pametnega naredimo. Nekateri nimajo ne zaupanja, ne volje, ne želje in bogme morda celo znanja ne. Zato pa so šli. No ja, vsaj po mojem.
Andrej Kokot,