Koprive krepijo

Koprive so pravo pravcato spomladansko krepčilo za slabokrvne, oslabele, šibke in rekonvalescente. Telo očistijo strupov in nečistoče in tako vplivajo tudi na lepši videz kože.

Če se boste s temi pekočimi rastlinicami, ki so strah in trepet otrok, bičali po telesu, boste poživili krvni obtok. Da kopriva (Urtica dioica) za časa življenja peče, ko sam hudič, nakazuje že njeno latinsko ime, ki se nanaša na izraz urere, kar pomeni skeleti. A bog varuj, da jo primerjamo s tem padlim angelom. Bolj blizu kot njemu je namreč angelu varuhu, saj je varuhinja našega zdravja. Ko to opeša, nam stoji ob strani, če se nanjo obrnemo po pomoč. Zatorej, ko koprive zagledate za domačim plotom, ob živih mejah, med grmovjem in še kje, le brž v nje. Za zdravilno uporabo so primerni sveži ali posušeni koprivni listi in posušena korenina.

Bičanje s koprivami

Med starimi Germani je kopriva veljala za simbol boga strele, ki hkrati blagoslavlja in žge. Nič čudnega, da ponekod na kmetih še danes vržejo v peč nekaj pekočih kopriv, kadar se bliža neurje, da ne bi strela udarila v hišo. Kopriva je bila priznana rastlina že v starem veku. Rimski pesnik Katul je leta 57 spesnil posebno pesem na čast koprivi, potem ko si je z njo pozdravil trdovraten nahod in kašelj. Nekdo pa je v istem času zapisal: »Kdor čuti v srcu gorečo ljubezen, naj nosi pekoče koprive.« Grški zdravnik Dioskurid jo je predpisoval za izboljšanje prebave in izločanja seča, pri splošni slabosti, kašlju, krvavitvah, ranah, čirih ter za čiščenje krvi. Že od davnih časov je bilo razširjeno bičanje s stebli kopriv po hrbtu. Dajalo je topel občutek in tako je veljalo, da poživljala krvni obtok, pomaga pri lumbagu in išiasu. Tudi dandanes velja poskusiti s tem, če človeka dajejo tovrstne težave. V srednjem veku so koprivo polagali v seč bolnika. Če je po enem dnevu ostala zelena, je pomenilo, da bo bolnik kmalu zdrav, če pa se je skrčila, se je revčku slabo pisalo.

Za težave s prostato

Koprive so zelo hranljive, bogate so z vitaminoma A in C, minerali, zlasti kalijem, železom, silicijem. Kot take so izvrstno krepčilo za slabokrvne in slabotne ljudi ter za tiste, ki okrevajo po bolezni. Poživljajo delovanje jeter in ledvic in tako pomagajo, da se telo očisti strupov. Zaradi tega pridejo še kako prav pri vseh vrstah kožnih bolezni. Učinkujejo diuretično in zato povečajo nastajanje urina, pomagajo pri čiščenju ledvic, zastajanju tekočine v telesu, vnetju mehurja, ledvičnih kamnih in pesku. Korenino, redkeje tudi liste, svetujejo za zdravljenje povečane prostate. Bolniki z artritisom, protinom in revmo naj radi uživajo čaje in druge pripravke iz koprivnih listov, saj se bodo bolečine občutno zmanjšale.

Nižajo »cukr«

Koprive so dobrodošle tudi pri lajšanju alergijskih bolezni, kot sta seneni nahod in astma. Nasploh velja, da so zelo koristne za vse bolezni dihal. Ustavljajo še krvavitve, zlasti iz ran in nosu, pa tudi premočno menstruacijo. Izkažejo se za zdravljenje drisk in hemoroidov. Izkazalo se je, da znižujejo tudi krvni sladkor, zato jo dodajajo v čajne mešanice, ki jih uživamo pri povišanem sladkorju.

Poparek ali prevretek

Če se odločimo za čaj iz listov, ga pripravimo kot poparek: tri žličke zdrobljenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut, odcedimo in spijemo tri do štiri skodelice na dan. Če želimo uporabiti korenine, pripravimo čaj v obliki prevretka: eno žličko sesekljane ali zmlete korenine stresemo v mrzlo vodo, segrejemo do vretja in kuhamo eno minuto. Stoji naj deset minut. Pijemo do štirikrat na dan po eno skodelico nesladkanega čaja. Pri spomladanski utrujenosti se priporoča tudi uporaba svežega koprivnega soka. Za spomladansko okrepitev skuhamo koprive kot špinačo ali jih dodamo v juho.