V Todražu trinajst podjetij

Besedilo: Objave Občine Gorenja vas-Poljane
sreda, 26. marec 2008 / 06:00

V nadaljnjih postopkih bo natančno določeno, na kakšen način bo dejavnosti v coni dovoljeno izvajati.

Gorenja vas-Poljane – Vlada je prejšnji mesec sprejela uredbo o določitvi območja in višini nadomestila zaradi omejene rabe prostora za območji Jazbec in Boršt, torej jalovišči Rudnika Žirovski vrh. Kolikšno je nadomestilo in zakaj ga bodo v občini porabili, nam je povedal župan Milan Čadež:

»Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora znaša dober milijon evrov. Ta denar bomo namenili za gradnjo in vzdrževanje lastnih objektov in infrastrukture, za izvajanje javnih služb varstva okolja in cestne infrastrukture. To pomeni, da bomo s tem denarjem lahko gradili ceste in kanalizacijo, prednostno bomo pa obravnavali vplivno območju rudnika, saj so bili prebivalci teh vasi najbolj prizadeti. Konec koncev pa bo zaradi dodatnega denarja v občinskem proračunu več možnosti seveda za dela tudi v drugih delih občine.«

Vaše občanke in občane zanima, katera podjetja že ali pa še bodo delovala v Gospodarski coni Todraž, predvsem pa, ali bo občina dovolila delovanja družbe Peterlin.

»Vse površine v gospodarski coni so oddane, med njimi jih je največ iz lokalnega okolja. S tem smo jim zagotovili možnost širjenja dejavnosti in nadaljnjega razvoja. V coni danes deluje Breza Commerce, Hiplex, Cementni izdelki Jezeršek, I. N. T., Topos, Vita, Inštalaterstvo Krek, Vertex, TCG Unitech, občinska Bioenergetika Todraž, Božičnik, Jodo in Peterlin. Na javni razpis se je lahko javil katerikoli podjetnik. Za izbor med njimi smo ustanovili posebno komisijo, ki je odločila, kdo je primeren za cono. V nadaljnjih postopkih, v okviru izdajanja projektnih pogojev in dovoljenj za opravljanje dejavnosti, bo natančno določeno, na kakšen način je dejavnosti v coni dovoljeno izvajati. Vsekakor bo moralo podjetje Peterlin opravljati svojo dejavnosti na način, kot to določajo predpisi. Naj poudarim, da v občini delamo red, kar pomeni, da večino dejavnosti ne bo več možno opravljati v stanovanjskih naseljih, ampak v gospodarskih conah, ki so temu tudi namenjene.«

Dve gospodinjstvi iz vasi Jazne ob občinski meji bi se radi iz občine Cerkno uradno »preselili« v občino Gorenjo vas-Poljane, saj hiši in njihova življenja gravitirajo v Krajevno skupnost Sovodenj. Ali vi njihov predlog podpirate?

»Seveda podpiram predlog, saj so mi ga prizadeti že pred letom predstavili na eni izmed mojih uradnih ur na Sovodnju. Pomagali jim bomo, čeprav pri tem pričakujemo tudi nekaj težav. Sami morajo zaprositi Občino Cerkno za izstop, njihov predlog mora sprejeti njihov občinski svet. Šele potem smo na vrsti mi.«

Pozdravljeni v raju pod Blegošem naj bi bil napis, ki bo pozdravil voznike na občinskih mejah. Kdaj bodo table postavljene?

»Čakamo na soglasje Direkcije RS za ceste, vse ostalo je že pripravljeno. Table so narejene, lokacije določene, le še soglasje je pred nami, zato upravičeno pričakujem, da jih bomo lahko postavili še letos.«

Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli občinski prostorski načrt, ki zajema več kot 150 sprememb zazidljivosti zemljišč. Kakšne spremembe na področju gradenj se obetajo v občini?

»Že danes je v občini na voljo 163 hektarjev nezazidanih stavnih zemljišč, s spremembo prostorskega plana pa zagotavljamo še novih 83 hektarjev. Kljub temu je zazidljivo zemljišče težko dobiti, saj jih večji del ni na prodaj, kar vse povečuje ceno stavbnih zemljišč na trgu. Zato tudi razmišljamo o uvedbi plačila nadomestil za nezazidane stavbne površine na način, kot ga poznajo v sosednjih občinah. Želimo namreč, da bi bilo do zemljišča za gradnjo zasebnih hiš možno priti po sprejemljivejši ceni, saj je to velikega pomena za mlade družine.«

Po zgledu postavitve semaforjev v Poljanah si podobnega želijo tudi na Hotavljah. Ali je to izvedljivo?

»Za vsako pobudo je tudi možnost uresničitve. Takšno vprašanje je za nas prezahtevno, oziroma ni v naši pristojnosti, zato ga bomo dali oceniti stroki, torej, ugotoviti moramo, kaj lahko na tem področju naredimo za povečanje varnosti, kakšni ukrepi nas bodo pripeljali do želenih ciljev.«

Občina se v dveh primerih podaja v javno zasebno partnerstvo, pri gradnji kotlovnice na lesno biomaso v Todražu in pri gradnji širokopasovnih komunikacijskih povezav. Zakaj?

»Zavedati se moramo, da hitrega razvoja občine ne moremo zagotavljati le iz naslova javnega denarja, ki nam ga namenja država. Tako bi šlo prepočasi, zato odpiramo možnost financiranja projektov preko zasebnega kapitala. Tako bo šel naš razvoj bistveno hitreje, upravljanje takšnega podjetja bo tudi fleksibilnejše in se bo hitreje prilagajalo trgu. Naj ob tem poudarim, da bo občina kljub temu imela veliko besede v omenjenih podjetjih, kjer bomo še vedno lahko nadzorovali cene.«