Marljivi kot njihove čebele

Čebelarsko društvo Škofja Loka je zgradilo dom v Brodeh, kjer širi svoje dejavnosti. Predsednik Marijan Novak želi povečati zanimanje za čebelarstvo tudi med mladimi.

Brode – Petnajst naprednih čebelarjev je leta 1905 v gostilni Pri Guzelju ustanovilo Čebelarsko društvo Škofja Loka. Dobro stoletje pozneje je v njem 99 članov, med katerimi jih je večina iz domače občine. Čeprav je med enajstimi novimi člani devet mlajših, je poprečna starost članstva kar 65 let.

»Primanjkuje nam podmladka. Zato smo obnovili sodelovanje z OŠ Cvetka Golarja, kjer smo že imeli čebelarski krožek. Nove dejavnosti načrtujemo v društvenem domu, kjer bomo za mladino organizirali naravoslovne dneve. Možen bo ogled čebelnjaka in filma o življenju čebel ter pokušanje medu in čebeljih izdelkov. Radi bi privabili tudi odrasle, da bi jim predstavili pomen čebelarjenja,« je povedal predsednik Marijan Novak pri starem čebelnjaku v Gaberku. Ob njem stoji čebelnjak, katerega lastnik je Ludvik Božnar. Opremil ga je z napisom: »Sramujem se lenobe svoje, ko delo vaše opazujem!«

Loškim čebelarjem se nikakor ni treba sramovati. Prej so se sestajali po šolah in gostilnah, zato so leta 2002 sklenili postaviti svoj dom. Čez dve leti so kupili zemljišče v Brodeh, kjer so ob stoletnici društva postavili stavbo pod streho. Predlani so opravili notranja dela, lani pa izdelali fasado in kupili del opreme. V nadstropju imajo sodobno učilnico. V pritličju je poleg pisarne in sanitarij kuhinja. Opremljajo še razstavni prostor za čebelje pridelke in staro opremo.

»Doslej smo ob prostovoljnem delu prebili okrog 7500 ur. Sami smo zbrali okrog 50.000 evrov za gradnjo doma. Poljanski kmetje so prispevali les, nekaj denarja pa so dali donatorji in občina. Slednja bo letos plačala asfalt za cesto. V okolici bomo zasadili medovite rastline in k domu preselili naš čebelnjak,« je razkril načrte predsednik Novak. Ob opisu dejavnosti je dejal, da so od jeseni pripravili 18 predavanj za gorenjske čebelarje. Večino so jih namenili zatiranju čebeljih bolezni, pri čemer pomagajo članom z ustreznimi pripomočki. Zima jim je vzela le okrog 30 odstotkov čebeljih družin, kar je manj kot drugod. Člani imajo 128 čebelnjakov s približno 2700 gospodarskimi in 250 rezervnimi panji. Za opraševanje rastlin je pomembno, da so čebelnjaki enakomerno razporejeni. Lastnike vrtov in sadovnjakov opozarjajo na nepravilno rabo škropiv, zato je manj poginov čebel. V bodoče bodo sodelovanje s slovenskimi čebelarji razširili še na avstrijsko Koroško, za kar načrtujejo več dejavnosti v skupnem projektu.