Steklina - ali smo spet ogroženi?

Besedilo: Peter Ramuš, dr. vet. med.
sobota, 22. marec 2008 / 06:00

V februarju smo lahko prek različnih medijev zasledili več novic v zvezi s pojavljanjem stekline pri divjih in tudi domačih živali; v zadnjem primeru je šlo za psa.

Vendar se bolezen ni zopet pojavila, bolezen je v naravi stalno prisotna. Glavni, a ne tudi edini rezervoar virusa pa so lisice, pogosto tudi netopirji. Govorimo o tako imenovani silvatični oziroma gozdni steklini. Namen in dolžnost strokovnih služb (gozdarjev, veterinarjev, lovcev) in vseh lastnikov domačih živali pa je preprečiti prenos bolezni na domače živali in človeka, se pravi v urbano okolje. Najbrž je neutemeljeno pričakovati, da bomo bolezen izkoreninili, lahko pa z ustreznimi in učinkovitimi ukrepi zelo zmanjšamo pojavnost tako gozdne in še posebej urbane oblike stekline, torej tiste, ki se pojavlja pri domačih živalih in še posebej predstavlja grožnjo za ljudi. Preden si natančneje ogledamo preventivne ukrepe, pa naj naštejem še nekaj dejstev o tej nevarni in že dolgo znani bolezni.

Virus stekline lahko povzroči bolezen pri katerikoli toplokrvni živali, tudi pri človeku. Ko virus prodre v živčni sistem, je bolezen smrtna. Zdravilo ne obstaja. Prenos poteka najpogosteje preko ugriznih ran, ni pa to edina možnost. Čas od vnosa virusa v organizem do pojava kliničnih znakov bolezni je zelo različen. V izjemnih primerih je daljši od 12 mesecev, ponavadi pa se bolezen pokaže znotraj 25 dni. V tem času virus potuje z mesta vnosa do centralnega živčnega sistema. Potem se pokažejo znaki bolezni, sprva nespecifični, sledi t. i. furiozni stadij in končno paraliza in smrt, ki nastopi znotraj 14 dni po nastopu kliničnih znakov bolezni.

Eden najučinkovitejših in dolgo znanih načinov zaščite je brez dvoma cepljenje. Vsekakor naj bi bile cepljene vse osebe, ki lahko poklicno pridejo v stik z virusom stekline. Najbolj znano, a ne edino pa je cepljenje psov. V Sloveniji je zakonsko predpisano, ko žival doseže tri mesece starosti. Obvezne so letne revakcinacije. Svojega psa lahko po predhodnem naročilu cepite v katerikoli veterinarski ambulanti, v mesecu aprilu pa so na voljo tudi terenske ekipe, ki cepijo pse po posameznih naseljih. Razpored cepljenj je objavljen v lokalnih medijih in najbližji veterinarski ambulanti. Namen cepljenja ni samo zaščita posamezne živali in posredno njenega lastnika, predvsem je pomembno, da je zajeta čim večja, da ne rečemo vsa populacija psov. Le tako je onemogočen prenos stekline v urbano okolje. Ve se, da je najpogostejši prenos lisica-pes. Za mačke cepljenje ni obvezno, razen če z mačko potujete v tujino, je pa priporočljivo za mačke, ki živijo izven stanovanja. Pred nekaj leti je bila proti steklini cepljena tudi vsa pašna živina, še vedno pa poteka peroralna imunizacija lisic z odmetavanjem posebnih vab. Slovenija ima prav zaradi ustreznih preventivnih ukrepov sorazmerno malo pozitivnih primerov stekline, bodisi pri divjih ali domačih živalih.

Opravlja se tudi letni monitoring na prisotnost virusa pri divjih živalih, za kar so pristojne lovske družine. Tako vse poginule, povožene in nekatere odstreljene lisice pošiljajo na pregled na steklino.

Pomembno je poznati tudi zakonsko predpisane postopke v primeru, ko pes ali druga žival poškoduje človeka. Če žival ne kaže znakov bolezni, se odredi desetdnevni nadzor živali. V tem času mora imetnik poskrbeti za tri klinične preglede živali v eni izmed veterinarskih organizacij s koncesijo. Zakaj je to potrebno? Če je žival domnevno okužena s steklino in se je virus že pojavil v slinskih žlezah, se bodo najkasneje po 10 dneh pokazali klinični znaki stekline. Če žival ni bila cepljena, jo po opazovanju cepijo.

Če necepljeni psi ali mačke pridejo v stik s steklo živaljo, jih je treba usmrtiti. V primeru suma, da so prišli v stik s steklo živaljo, se odredi trimesečna veterinarska kontrola. Pri cepljenih živalih se ugotavlja še titer protiteles.

Podatki o cepljenih psih se že nekaj let zbirajo v centralnem registru psov, kamor se beležijo tudi vsi ugrizi in druge poškodbe, ki so jih morebiti povzročili ljudem. Ob prvem cepljenju je obvezna označitev z mikročipom. Po novem je treba pri vpisu lastništva v centralni register vpisovati tudi EMŠO lastnika psa, zato ne pozabite na osebni dokument, ko boste svojega psa odpeljali na cepljenje. Prav tako je treba v centralnem registru odjaviti vse poginule ali izgubljene pse, kar lahko storite v veterinarskih organizacijah in na cepnih mestih. Torej, preverite, ali je od zadnjega cepljenja vašega kuža minilo več kot 12 mesecev.