Smetišče človeške dušebrižnosti

Brezbrižnost do našega naravnega okolja, pravzaprav do človeka samega, včasih prestopi vse meje. Ob bregovih potokov in rek, ob gozdnih poteh in ob manj prometnih cestah se kljub vsakoletnim čistilnim akcijam znova in znova naberejo kupi vseh mogočih odpadkov. O mentalnosti človeka, ki pripelje iz svoje lepe hiše svoj grdi ego in ga vrže v naravo, tukaj ne bomo razpravljali.

Štiri velike kolobarje telefonskega kabla je nekdo lansko jesen pripeljal na brežino grape z majhnim potočkom ob pešpoti iz Preddvora v Bašelj. Približno 160 metrov kabla zdaj čaka na akcijo prostovoljcev, ponavadi so to vsako leto isti ljudje, da ga bodo odpeljali tja, kamor sodi.

 

In potem na glas zatrjujemo, da smo Slovenci že dolgo v Evropi. Figo smo! Dokler bodo naši rečni in gozdni bregovi cveteli od polivinila, steklenic, pločevink, štedilnikov, hladilnikov, avtomobilskih in traktorskih gum in podobne nesnage, bomo za Evropejce še vedno »Balkan«. In tam bomo ostali, dokler ne bodo tisti, ki jim je malo mar, kakšna je narava zunaj njihovega ograjenega dvorišča, plačali spodobno kazen.

 

Prav kmalu bo čistilna akcija na območju občine Preddvor. Verjamem, da nas večina misli tako, da naj čistijo kar tisti, ki naravo svinjajo. No, saj vemo, da tistih, ki to počnejo, pač ne bo nikoli na čistilno akcijo!

 

Torej če imate čas in kanček dobre volje, pridružite se nam pri čiščenju našega kraja, kjer živimo samo mi. Verjemite mi, da ni težko pobrati pločevinke, če nas smeti pobira pet, deset ali več. Nič pa ni prijetno, če za vsemi drugimi pobira smeti en sam!

 

Slavko Prezelj