Nerešenih še petsto zahtevkov

Državno pravobranilstvo mora rešiti še približno petsto zahtevkov za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na Gorenjskem. Kdaj bo svojo nalogo v celoti opravilo, ni znano.

Kranj - Državno pravobranilstvo je doslej rešilo 2.933 zahtevkov za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na Gorenjskem, kdaj bodo rešeni preostali zahtevki, pa ni mogoče točno predvideti, je na naše poizvedovanje odgovorila državna pravobranilka Darinka Novak Zalaznik. Vse več upravičencev namreč sprašuje, kdaj jim bo država povrnila denar, ki so ga vložili v gradnjo telefonskega omrežja.

Zahtevke za vračilo vlaganj na Gorenjskem rešuje Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kranju, reševanje 513 zahtevkov pa so dodelili generalnemu državnemu pravobranilstvu v Ljubljani. »Zunanji oddelek v Kranju je zaključil 2.683 zadev, od tega je bilo sklenjenih 787 poravnav, 1.868 zahtevkov je bilo zavrnjenih, 28 zahtevkov je bilo rešenih drugače, nerešenih imajo še 263 zahtevkov, na sedežnem pravobranilstvu pa je bilo rešenih 250 zahtevkov za območje Gorenjske,« pojasnjuje Novak Zalaznikova in dodaja, da je reševanje zahtevkov izredno velik in strokovno zahteven projekt, zato državno pravobranilstvo upa na nekaj potrpežljivosti pri upravičencih.

Državno pravobranilstvo je sicer prejelo 38.162 zahtevkov za vračilo vlaganj, do 12. marca letos pa so rešili 34.804 zahtevkov, tako da v celotni državi ostaja nerešenih še 3.378 zahtevkov, večinoma s strani lokalnih skupnosti. Državno pravobranilstvo je doslej sklenilo 10.979 poravnav o vračilu vlaganj, 22.118 zahtevkov pa zavrnilo zaradi neizpolnjevanja vseh zakonskih pogojev za vračilo. Že dogovorjene priznane zneske vračila Slovenska odškodninska družba že izplačuje. Ob tem je treba opozoriti, da zakon o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni predpisal, da se telefonskim naročnikom vrne vse, kar so prispevali zaradi pridobitve telefona, ampak se vračajo vlaganja, ki presegajo 1.388 nekdanjih nemških mark, ali znesek, ki je bil ob vključitvi za posamezno območje predviden kot obvezen.

Državni pravobranilci se pri reševanju zahtevkov zlasti lokalnih skupnosti srečujejo z vrsto problemov, opozarja Novak Zalaznikova: »Predloženo je veliko število pogodb, dodatkov pogodb, računov, pogodb s podizvajalci ... Pregledovanje obsežne dokumentacije je zamudno, po pregledu pa se šele ugotovi, da dokumentacija ni popolna ali pa formulacija pogodb dopušča različne razloge. Ugotoviti ni mogoče natančnega števila naročnikov in koliko so bili ti dolžni plačati PTT podjetju ali SIS-u po individualnih pogodbah. Vse našteto so nujni podatki za izračun vračila, zato je treba opraviti dodatne poizvedbe na Telekomu Slovenije, kjer velikokrat ugotovijo, da zahtevane dokumentacije nimajo niti ne podatkov o takrat zgrajenem omrežju.«