Andrej Fric

Šunka, budl, potica, pirhi ...

»Velika noč je zelo pomemben krščanski praznik, saj kristjani na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Jezusa Kristusa so na veliki petek križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Na veliki petek je zapovedan strogi post, na veliko soboto jedi nosimo k žegnu in jih nato za nedeljski zajtrk zaužijemo. Na našem jedilniku se najpogosteje znajdejo pirhi, šunka, budel, kruh, potica, hren, pletenica in jagnjetina. Nekatere od teh jedi pa imajo tudi določeno simboliko: Kristusovo telo simbolizira suho meso, kaplje krvi so rdeči pirhi, žeblje predstavlja hren, krono pa potica,« nam je za uvod v svoje velikonočne recepte zapisal Andrej Fric. Velikonočnemu meniju je dodal še nekaj receptov s hrenom, ki so priljubljeno osvežilo k mastnim mesnim jedem ob teh praznikih.

Velikonočni meni

- šunka s smetanovim hrenom

- goveja juha z jajčnimi rezanci

- budel

- motovilec z rukolo

- orehova potica

- velikonočni zajčki

 

Budel

Prekajena svinjska glava (2 kg), 2 kg starega belega kruha, pol litra mleka, 2 dl smetane, 10 jajc, 1 čebula, 5 strokov česna, peteršilj, svinjska mrežica ali goveje črevo, sol, poper, muškatni orešek.

Kruh narežemo na kocke in navlažimo s smetano in mlekom. Vse skupaj dobro premešamo z jajci. Svinjsko glavo skuhamo in ohladimo. Meso poberemo od kosti in zrežemo na drobne kose. Primešamo kruhu in začinimo. Dodamo še prepraženo čebulo in sesekljan česen, peteršilj, sol, poper, orešek in po potrebi solimo in popramo. Nadev dobro premešamo. Z njim napolnimo goveja čreva in zašpilimo. Lahko pa iz nadeva oblikujemo štruco in zavijemo v svinjsko mrežico. V srednje vroči pečici pečemo eno uro. Toplo narežemo in postrežemo s hrenom ali pa kot prilogo k zelju.

Orehova potica

Testo: 1 kg bele moke, 5 dag kvasa, pol litra mleka, 8 rumenjakov, 2 zavitka vanilin sladkorja, naribana limonina lupina, 20 dag sladkorja, 0,3 dl ruma, 1 jajce. Nadev: 1 kg orehovih jedrc, 25 dag surovega masla, 12,5 dag smetane, 8 beljakov, 1 dl ruma, 1 limona.

Moko presejemo že zvečer in jo pustimo čez noč na toplem. Zjutraj postavimo kvasec. Kvas zdrobimo, prilijemo mleko, dodamo moko in sladkor, zmešamo in postavimo na toplo. Medtem ko kvas vzhaja, zmešamo v moki 8 rumenjakov, vanilin sladkor, naribano limonino lupino, malo ruma, sladkor in toplo mleko. Začnemo gnesti in malo pozneje dodamo še vzhajani kvasec in gnetemo približno 10 minut, da se v testu začno delati mehurčki. Zgneteno testo pustimo na toplem, pokritega s prtičem, da vzhaja 1 uro. Po eni uri ga spet dobro pregnetemo in pustimo spet vzhajati eno uro. Medtem ko testo na toplem vzhaja, pripravimo nadev. Za nadev zavremo surovo maslo in smetano, prelijemo zmlete orehe, dobro premešamo in dodamo sneg iz 8 beljakov, rum in limonin sok. Vse skupaj še enkrat dobro premešamo ter ohladimo, da je nadev mlačen. Ko testo naraste na dvakratno količino, ga razvaljamo za prst debelo, namažemo z nadevom, tesno zvijemo v potico in to položimo v pekač, namazan z mastjo in posut z mletimi orehi. Potica naj na toplem vzhaja vsaj še četrt ure. Preden damo potico v pečico, jo namažemo z raztepenim jajcem ali samo z mlekom. Peka v krušni peči traja 1 uro, če peč ni dovolj vroča, pa tudi uro in pol. V električnem štedilniku pečemo potico dobro uro, v začetku pri 200 stopinjah Celzija, pozneje pa pri 170 stopinjah Celzija. Pečeno potico takoj zvrnemo iz modela na pladenj in jo še toplo potresemo s sladkorno moko. Razrežemo jo šele, ko se popolnoma ohladi.

Velikonočni piškoti

Recept za piškote v obliki zajčkov, putk, petelinov in ovčk

250 g moke, 75 g sladkorja, 125 g margarine, 2 rumenjaka, polnomastno kravje mleko, jedilna čokolada, sol.

V posodo stresemo moko, sol, sladkor, margarino in rumenjaka. Gnetemo toliko časa, da nastane testo. Testo oblikujemo v kepo, zavijemo v folijo in postavimo v hladilnik za približno 30 minut. Testo nato na tanko razvaljamo in z modelčkom v obliki zajčka (ali drugih velikonočnih živalic) izrežemo piškote. Polagamo jih na namaščen pekač in jih pečem 15 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ko se piškoti ohladijo, stopimo čokolado. To naredimo tako, da nad posodo z vrelo vodo postavimo še eno posodo in vanjo nadrobimo nekaj čokolade. Dodamo malo mleka in mešamo toliko časa, da se čokolada stopi. S čokolado nato porišemo piškote in počakamo, da se čokolada strdi.

Smetanov hren

2 dl kisle smetane, 50 g hrena, sol.

Smetano stresemo v posodo in jo premešamo. Dodamo sol. Hren naribamo in dodamo h kisli smetani. Ohladimo in postrežemo.

Hren s fižolom

500 g belega fižola, 1 dl oljčnega olja, 3 žlice naribanega hrena, sol, poper, svež limonin sok.

Fižol skuhamo, odcedimo in pretlačimo. Med mešanjem mu prilivamo oljčno olje. Dodamo še 3 žlice nastrganega hrena, sol, poper in limonin sok. Dobro premešamo.

 

Hren s krompirjem

3 krompirji, sol, 3 žlice nastrganega hrena, 1 čebula, 4 žlice majoneze, poper.

Krompir operemo in skuhamo v slani vodi kar v oblicah. Nato ga olupimo in narežemo na tanke rezine. Stresemo ga v posodo, dodamo nariban hren, sesekljano čebulo, majonezo, sol in poper. Vse skupaj dobro premešamo.

 

Hren z vinom

4 jajca, 1 žlica sladkorja, 2 dl belega vina, 3 žlice hrena, sol, poper, 1 žlica drobnjaka.

Jajca trdo skuhamo in olupimo. Na drobno jih sesekljamo. V lonec stresemo sladkor ter ga pražimo toliko časa, da karamelizira. Prilijemo belo vino in počakamo, da zavre. Ko se tekočina ohladi, ji dodamo nariban hren, jajca, sol, poper in drobnjak.

 

Jabolčni hren

1 dl kisa, 3 žlice hrena, 750 g jabolk, 2 žlici sladkorja, sol.

Kis razredčimo z vodo in vanj vmešamo nariban hren. Jabolka operemo, nastrgamo in dodamo hrenu. Solimo, sladkamo, in dobro premešamo. Jabolčni hren lahko izboljšamo tako, da vanj vmešamo vino ali pomarančni sok.

 

Nadevana jajca

4 jajca, 50 g masla, pol čajne žličke gorčice, 1 čajna žlička kisle smetane, sol, poper, peteršilj, 1 čajna žlička nastrganega hrena, svež limonin sok, 1 nepekoč feferon.

Jajca trdo skuhamo. Kuhamo jih približno 10 minut. Nato jih ohladimo, olupimo in prerežemo na polovico. Iz njih izdolbemo rumenjake. V posodico damo rumenjake in jih pretlačimo. Dodamo maslo, gorčico, kislo smetano, sol, poper, sesekljan peteršilj, nariban hren, limonin sok in sesekljan feferon. Vse skupaj dobro premešamo in s kremo napolnimo beljake.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 7. december 2007 / 07:00

Eva in Jan v Domžalah

V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri, se bo s svojim prvim velikim samostojnim koncertom predstavila mlada domžalska pevka Eva Černe. Glasbeni večer s številnimi gosti pripravl...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 2. avgust 2014 / 13:37

Radi govorijo slovensko

Tabora slovenskih otrok po svetu, ki v teh dneh poteka v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami, se udeležuje 54 otrok. Mnogi med njimi imajo zelo zanimivo multikulturno ozadje, a v narodnostno pestrih druž...

Zanimivosti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:34

Čestitke za dobro opravljeno delo

Poleti in jeseni dobivamo v uredništvo slike pridelkov nenavadnih ali kako drugače zanimivih oblik, ob katerih domišljija ne pozna meja. Bralec iz Velesovega nam je tako pred dnevi poslal...

Zanimivosti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:32

Zametki koalicije

Naš fotograf Primož se je oni dan odpravil na obisk k svojemu zavetniku sv. Primožu, ki si skupaj s svetniškim prijateljem Felicijanom delita skrb za to prelepo cerkvico nad Jamnikom. Ni s...

Nasveti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:28

Mogočen gospod

Stol (2236 m) - Najvišji vrh Karavank. Nanj vodijo številne privlačne in različno zahtevne poti. Tokrat se ga bomo lotili po najbolj obljudeni in vroči poti.

Nasveti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:24

Rostbif še po starem …

Jutro v Cortini d' Ampezzo. Vse zavešeno s sivino. Vremenska napoved za gardsko območje neobetavna. Ne dežja, sonca pa še zdaleč ne. Brez tega si pa park Sigurtá težko predstavljava. Pametnejši odn...