Iskal sorodnika, "našel" zgodovino

Rok Gašperšič, upokojenec iz Mišač,je naredil študijo o zgodovini vasi Mišače in rodbine Ažman, v pomoč pa mu je bil (vsaj na začetku) predvsem internet.

Mišače – In zakaj se je lotil tako zahtevne naloge? »Prvi razlog je bil, da sva z ženo želela poiskati grob njenega starega očeta Antona Pegama, ki je padel v prvi svetovni vojni, k raziskovanju pa je me spodbudilo tudi to, da ženini straši niso veliko vedeli o svojih prednikih,« je pojasnil Rok. Nekaj tovrstnih izkušenj je imel, saj je že oče raziskoval zgodovino železarstva. V največjo pomoč mu je bil v začetku internet, pozneje pa je navezal tudi stike z vojnim arhivom na Dunaju in Črnim križem, mednarodno organizacijo, ki skrbi za podatke o padlih v vseh dosedanjih vojnah.

»Z dolgotrajnim raziskovanjem smo prišli do podatkov, da je stari oče umrl sredi poletja 1919, našel pa sem tudi točno lokacijo pokopa. Povezal sem se namreč z občino v Italiji, kjer je pokopan, in tudi dobil mrliški list pokojnika,« nadaljuje Gašperšič. Vse to ga je spodbudilo k raziskovanju zgodovine Mišač, ravno v tistem času pa se je pojavil tudi ženin sorodnik iz Nemčije, ki je tudi imel mnogo podatkov o rodbini Ažman kot tudi o zgodovini vasi.

»Mišače so bile do ustanovitve fare leta 1788 v mošenjski fari, ki pa je bila ustanovljena že v 11. stoletju. Tudi s pomočjo nadškofijskih arhivov v Ljubljani in drugih virov sem lahko sestavil dokaj točno sliko razvoja Mišač, vse pa je spodbudil ravno priimek Pegam, saj se je pojavljal v različnih oblikah tudi v zgodovini naše vasi,« je povzel svoje raziskovalno delo Gašperšič. Trenutno se ukvarja s predstavitvijo svoje zadnje raziskovalne dejavnosti, zgodovine lovstva v Lipniški dolini, projekt je bil že predstavljen v Kroparskem muzeju. 28. marca pa bo študijo o zgodovini vasi in rodbine Ažman predstavil tudi v KS Srednja Dobrava.