Največji problem so odpadki

Besedilo: Cveto Zaplotnik
nedelja, 16. marec 2008 / 06:00

Zvone Prezelj, član občinskega sveta (SDS).

Ali se lahko na kratko predstavite (datum in kraj rojstva, stan, število otrok, izobrazba, zaposlitev …)?

»Rojen sem 25. februarja 1951 v Železnikih. Otroška leta sem preživel v Kamni Gorici, sedaj pa že več kot štirideset let živim v Radovljici. Sem poročen in oče dveh hčerk, Petre in Maje. Po poklicu sem strojni tehnik, zadnjih petnajst let sem zaposlen v Komunali Radovljica.«

Kaj bi v občini pohvalili ali izpostavili kot dobro, pozitivno, in kaj pokritizirali?

»Večino, kar se v občini naredi, se »zakuha« na občini, posolimo pa seveda svetniki v občinskem svetu. Če bi bil na mestu župana, bi se nekaterih stvari lotil drugače, z drugačno prioriteto in z drugačnim pristopom. Konstruktivnim in dobronamernim predlogom opozicije bi tudi večkrat prisluhnil.«

Kaj je po vašem mnenju trenutno največji problem v občini in kako bi ga rešili?

»Največji problem je nerešeno ravnanje z odpadki. Občani zdaj problema še ne občutijo, saj odpadke odvažamo na deponijo na Malo Mežaklo, vendar je to žal le kratkoročna rešitev. Prepričan sem, da bomo v občini sami morali rešiti ta problem, rešili bi ga lahko s primerno komunikacijo in izobraževanjem občanov. Ob tem pozivam občane, da tudi sami s skrbnim ločevanjem odpadkov prispevajo svoj delež k skrbi za okolje in zmanjševanju stroškov. Če menite, da v vašem okolju ni dovolj ekoloških otokov, predlagam, da se obrnete na Komunalo.«

Kaj si želite izboljšati, urediti, rešiti v domačem kraju oz. mestu (ulici)?

»Radovljica je lepo mesto, želim si le, da bi bilo še bolj urejeno. Pogrešam cvetlične in parkovne nasade. Pričakujem in prizadeval si bom, da bomo do leta 2010 začeli z obnovo parka pred Grajskim dvorom. Kot član sveta KS Radovljica pa bi še v tem mandatu rad izpolnil želje stanovalcev Cankarjeve ulice, da bi zelenico »pod bunkerjem« uredili v varovano otroško igrišče.«

Kako preživljate prosti čas?

»Že od mladosti naprej sem navdušen športnik. Moje srce sem zapisal atletiki, a sem zaradi hude poškodbe žal moral aktivno športno pot kmalu končati. Po rehabilitaciji sem postal navdušen kolesar, vsako leto prevozim s kolesom več kot 3.000 kilometrov, tako sem pred štirimi leti opravil dvodnevno turo iz Radovljice do Velikega Kleka (Grossglocknerja). Pozimi mi družbo pri osvajanju bližnjih hribov in gora (moja "hišna" gora je Begunjščica) delata psa pasme husky.«

Ste tudi ustanovitelj in zdaj tajnik Gorniškega kluba Karavanke. Ste v okviru kluba prehodili že vse Karavanke?

»Po oživitvi Gorniškega kluba Skala v letu 1995 so se po Sloveniji začeli ustanavljati številni klubi, tako sem tudi v Radovljici dal pobudo in v letu 1998 ustanovil Gorniški klub Karavanke. Vseh vrhov Karavank še nisem prehodil, sem pa bil v zadnjih dvajsetih letih nekaj stokrat pri Roblekovem domu.«