Križani praznujejo s sestrama

Frančiška Demšar, sestra Boska, je v sredo dopolnila sto let. Z njo živi v domu frančiškank v Križah sestra Konstantina, ki bo maja stara 90 let. Za njuna jubileja je bila slovesna maša v vasi.

Križe – Pred domom sester frančiškank v Križah stojita mlaja s čestitko vaščanov ob stoletnici sestre Boske. V kraju, kjer živi skoraj štiri desetletja, jo poznajo pod tem imenom. Rodila pa se je 12. marca 1908 kot Frančiška Demšar v Martinj Vrhu mami Heleni in očetu Antonu, ki sta imela osem otrok.

»Leta 1931 je prva odšla v samostan mlajša sestra Ančka. Meni se je ta želja izpolnila tri leta zatem, ko sem vstopila v noviciat sester frančiškank Marijinega brezmadežnega spočetja v Slovenski Bistrici. Po zaobljubah sem postala sestra Ivana Boska. Leta 1940 sem opravila mojstrski izpit za šiviljo. Zelo rada sem šivala v redovnem domu na Dolenjskem in v bolnici na Golniku. Od tam so nas pregnali 8. marca pred 60 leti,« se spominja stoletna redovnica. Kot sta zapisala njena nečaka Mihael in Vincencij Demšar, so sestre kmalu pregnali tudi iz Slovenske Bistrice. Šestnajst let je Frančiška pomagala v hiši brata Antona, leta 1964 pa je spet oblekla redovno obleko in odšla na Brezje. Takrat je skrbela za župnijsko cerkev v Mošnjah. Po preselitvi v Križe je urejala tamkajšnjo cerkev in kapelo v domu, kjer veliko moli. Edina družba ji je sestra Konstantina.

»Doma sem iz velike kmečke družine v Prekmurju, kjer sem se rodila 11. maja 1918. Iz vasi Žižki smo se preselili na Štajersko. Po končani meščanski šoli sem vstopila med frančiškanke v Slovenski Bistrici. Štiri sestre smo leta 1936 odšle na Kitajsko, najprej v južno provinco Junan k francoskim škofom in nato na sever v kitajsko škofijo. Na delo v sirotišnici, katehetski šoli in bolnišnici imam lepe spomine. Žalostno pa je bilo, ko so nas leta 1952 izgnali. Dve leti je trajala pot prek Indije, Italije, Francije in Avstrije domov. Pozneje sem dobila službo v bolnišnici Golnik, kjer so me sprva poniževali. Od upokojitve leta 1978 sem v Križah. Tu je bilo več kot deset sester, ki smo težko živele. Sedaj sva z Bosko stari, a nama je dobro,« pove Cecilija Sarjaš, sestra Konstantina.

Obe sta hvaležni, da že vrsto let Nada Marinič z Golnika skrbi zanju in red v domu. Nekaj mesecev vozijo kosila iz doma starejših, soseda Majda Štular pa jima kaj prinese s kmetije ali iz trgovine in uredi prevoz do cerkve. V Križah je v nedeljo vodil somaševanje nadškof Alojz Uran, ki je čestital obema slavljenkama.