Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / četrtek, 24. december 2009 / 07:00

Tržiški glas

Tržiški glas, 24. december 2009, št. 5

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 29. november 2022 / 20:44

Za konec poraz Triglava in Doba

Nogometaši v drugi slovenski ligi so zaključili jesenski del tekmovanja.

Gospodarstvo / torek, 29. november 2022 / 20:44

Čebelarjem deset evrov pomoči na čebeljo družino

Kranj – V čebelarstvu so podražitve reprodukcijskega materiala, predvsem sladkorja, zdravil, energentov in preseljevanja čebeljih družin, občutno vplivale na zvišanje pridelovalnih stroškov. Vlada...

Kronika / torek, 29. november 2022 / 20:43

Umrl v trku v prometni znak

Železniki – Škofjeloški policisti so bili v nedeljo popoldan obveščeni o nesreči starejšega voznika, ki je na javni cesti v okolici Železnikov z osebnim avtomobilom trčil v prometni znak in umrl. O...

Mularija / torek, 29. november 2022 / 20:41

Za vedoželjne učence

Več kot štiristo otrok iz osemnajstih osnovnih šol z vse Gorenjske so gostili na letošnjem jubilejnem, desetem Festivalu naše prihodnosti na Osnovni šoli Orehek Kranj.

Nasveti / torek, 29. november 2022 / 20:41

Rožičevo pecivo s hruškami in jabolki

Mesec december je pred vrati in s tem tudi prihod dobrih mož. Prvi v vrsti je Miklavž. Tako kot ostala dva moža tudi Miklavž v zadnjih desetletjih postaja čedalje bolj radodaren. A ne pozabimo, da...