Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 18. oktober 2016 / 07:00

Gorenjski glas, št. 83

Gorenjski glas, 18. oktober 2016, št. 83

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 21:25

Začela je s pečo

Sonja Porenta je na medgeneracijski delavnici v besedi in sliki predstavila posamezne izdelke naše oblačilne dediščine in postopek njihove izdelave. Je ena redkih, ki posamezne kose narodne noše izdel...

Zanimivosti / / 21:22

Dišeči sneg na Golici

Britanski Guardian je med deset evropskih krajev, ki najbolj navdušijo s spomladanskim cvetjem, uvrstil tudi Golico z narcisnimi travniki.

Razvedrilo / / 21:17

Vse najboljše, Marija!

Marija Janc iz Podljubelja je desetega marca praznovala osemdeset let. Tudi s pesmijo so voščili sokrajanki, ki je daleč naokrog znana po svojem dobrodelnem in prostovoljskem delovanju.

Nasveti / / 21:11

Rezanci s kozicami in tortilje s tuno

Če si zaželimo morsko obarvano red, si lahko v trenutku pripravimo rezance s kozicami ali tortilje s tuno.

Razvedrilo / / 15:49

Mačji bal za mačjak

Mestni kranjski mačjak je v Layerjevi hiši priredil Mačji bal, dogodek dobrodelne narave in družabnega značaja. Mačjeljubci so zbirali denar, se zabavali ob veganskih burgerjih in zastavonošah progres...