Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 12. april 2010 / 07:00

V Škofji Loki ogrevajo most

Lani obnovljena brv v Škofji Loki, v katero so vgrajeni grelci, da ob zmrzali ne drsi, je močno razgrela javnost. V Združenju civilnih iniciativ pravijo, da gre za norost, in zahtevajo zamenjavo tlaka...

Objavljeno na isti dan


Šport / / 15:08

Nova sezona za športne plezalce

Prva letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju bo čez nekaj dni na Kitajskem, konec avgusta bo evropsko prvenstvo v Švici, vrhunec sezone pa bodo poletne olimpijske igre, kamor je trenutno...

Kultura / / 15:07

Uspešna zborovska pomlad

Pred tednom dni sta na zborovskem tekmovanju v Bratislavi nastopila dva zbora pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Mešani mladinski zbor Gimnazije Škofja Loka je postal zmagovalec celotnega tekmovanja,...

Škofja Loka / / 15:04

Ograjo bodo naposled popravili

Zminec – Na koncu vasi Zminec iz smeri Škofje Loke proti Gorenji vasi se je septembra lani zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan del obcestne jeklene varnostne ograje. Ker gre za gla...

Zanimivosti / / 14:53

Mož, ki je izumil amoksiklav in omeprazol

Bojan Kofler je človek, ki je vodilnim v svetovnih farmacevtskih družbah naredil nemalo sivih las. Originalna rešitev za antibiotik amoksiklav ga je sicer prešinila takrat, ko ni bil v službi v Leku,...

Rekreacija / / 14:49

Vzletišče za padalce

Skozno (671 m n. m.) in Kopitnik (929 m n. m.) – Obisk naravnega okna, jame in mostu. Kaverna iz časa prve svetovne vojne. Južni obronki Trnovskega gozda.