Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 1. julij 2014 / 13:26

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, ga. Tanja. Pred nedavnim so se na delovnem mestu zgodile spremembe, ki name vplivajo zelo negativno. Se mi bo tudi na tem področju kaj spremenilo na bolje? Najlepša hvala za...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Sedmica: Balkanski kotel

Glede na zgodovinska dejstva, smo Slovenci pretirano skromen narod.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Treba se je bilo znajti, ali pa je bilo po tebi

Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo trudno glavo?

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Med sosedi 78

Znano koroško smučišče Osojščica/Gerlitzen je priljubljeno tudi med slovenskimi smučarji, saj je izvrstno urejeno in opremljeno, poleg tega pa do njega ni daleč, še posebej skozi Karavanški predor.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Iz starih časov: Manica Komanova

Ko smo v minulem letu v tem podlistku obujali stare čase na Gorenjskem, smo se največkrat sklicevali na knjižico, ki jo je leta 1928 objavila Manica Koman, Na Gorenščem je fletno.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Diagnoza od doma

Vse vas boli, komaj hodite, smrkate, vročino imate, boli vas glava, napor je že to, da morate biti pokonci. Ni kaj, potrebno je oditi k zdravniku.