Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 14:25

Boj za obirsko ljudsko šolo

Avstrija in z njo Koroška pri zapiranju manjših ljudskih šol s pojasnilom, da gre pač za varčevanje, ni izjema. Vendar ima to početje v južnem delu Koroške še dodatne posledice. Manjše ljudske šole...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

Gorski reševalci dobili vozila

Jezersko – Na Jezerskem so slovenski gorski reševalci prevzeli tri popolnoma nova vozila Dacia Duster v enoletno brezplačno uporabo. Dve sta pretežno namenjeni delovanju gorskih reševalnih služb Je...

Škofja Loka / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

V Savudriji že enaindvajsetič

Škofja Loka – V Savudriji ravnokar že enaindvajsetič poteka tabor, ki ga organizira Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Vsako leto ga organizirajo prek Gasilske zveze Škofja Loka, namenjen...

Kronika / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:02

V jezeru našli granati in bombo

Bled – Minuli teden sta pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi gorenjske in ljubljanske regije iz blejskega jezera odstranila dve topovski granati in ročno bomb...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:01

Nacionalna raziskava o ugledu delodajalca

Kranj – Letos slovenski zaposlitveni portal Mojedelo.com v periodični raziskavi že petič od leta 2007 preverja, kdo ima med Slovenci najuglednejšo blagovno znamko zaposlovalca. Julija so namreč zač...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 12:47

Krompirja pojemo vedno manj

Letina krompirja bo dobra, ne pa rekordna, saj je bilo padavin to poletje premalo. Pri koncu je tudi žetev žit, ki so letos prav tako dala povprečen pridelek.