Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 22. april 2022 / 16:00

Volilna napoved

V nedeljo, 24. aprila 2022, se bomo ponovno odpravili na volišča, kjer bomo namenili svoj glas predstavniku, ki nas bo zastopal v Državnem zboru Republike Slovenije. Da bi že nekaj dni prej izvedel...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 25. junij 2017 / 19:56

Obdolžena dopolnila zagovora

Na ponovnem sojenju nekdanjemu predsedniku Stanovanjske zadruge Gorenjske Francu Teranu in odvetniku Kristijanu Gnilšaku bodo morali še enkrat zaslišati Toneta Bobnarja, direktorja Zveze Kranj.

Kronika / nedelja, 25. junij 2017 / 19:55

Kadilo se je iz televizorja

Vodice – V Polju pri Vodicah se je v torek zvečer v stanovanjski hiši začel širiti dim in vonj po zažganem. Gasilci društev Polje, Vodice, Šinkov Turn in Repnje - Dobruša so ob prihodu na intervenc...

GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 19:54

Jeza kranjskega župana

»Nedela je bela, / pondelk pa je plav, / v tork se ne dela, / v sredo mi je žav, / v četrtek se začne, / se v petek konča, / v soboto pa je colnga, / k se pije in kozla, / kozlati, kozlati, ko zlat...

Zanimivosti / nedelja, 25. junij 2017 / 19:51

Kranj nekoč in danes

V letu 1897 je bila zgrajena Majdičeva hiša. Investitor je bil veletrgovec Ivan Majdič. Stala je ob poslopju gimnazije, ločena od njega z dvoriščem. Bila je dvonadstropna poslovno-stanovanjska hiša...

GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 19:49

Skriti biseri Slovenije

»Biser, ki ga bomo obiskali, je posebna znamenitost; brez pretiravanja ji lahko rečemo naravni čudež. Ali pa je morda le naše omejeno časovno dojemanje tisto, ki ovije posledico potrpežljivega delo...