Peto- in šestošolci OŠ F.S. Finžgarja iz Lesc: Tajda, Katja W., Katja K., Mendi, Teja, Kim, Tjaša L., Miha, Ema, Anja, Aljaž, Tina, Tjaša Š. in Valentina, so pod vodstvom mentorice dramskega krožka Januše Avguštin pripravili igrano predstavitev otroških domislic.

Enci benci kot nekoč

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij, ki jih je znani slovenski ilustrator Zvonko Čoh naslikal za tretjo iz serije knjig Enci benci na kamenci. Leški osnovnošolci so duhovite ilustracije dopolnili z besedami.

»Dirja Dirja kona, v Krana po kostana, v Loko po moko, v Trž'č po meš'č … v Ljubljano pa po Čoha,« bi lahko dodali v otroški pesmici iz zbirke Enci benci na kamenci. Verjetno golo naključje, danes pa lahko potrdimo, da srečna zvezda, je pred skoraj dvajsetimi leti združila Romana Gašperina in Zvonka Čoha, ki sta skupaj ustvarila »knjižno institucijo« za malo manjše, nekoliko večje otroke in sploh vse, ki imajo še mladostnega in igrivega v sebi. Gašperin zbira, Čoh pa ilustrira kultno zbirko, v kateri najdemo zbadljivke, zmerljivke, izštevanke ter različne otroške pesmi iz slovenskega otroškega izročila. Pesmice so stare po več stoletij in najboljše so se ohranile do nedavnega, ko sta se pojmovanje časa in način življenja popolnoma spremenila. Nekoč so si jih namreč otroci pripovedovali med igro, danes jih prebirajo v treh knjigah Enci benci na kamenci in jih tako ohranjajo žive, saj najbrž ni otroka, ki ne bi poznal teh knjig z iskrivimi domislicami. Prva knjiga je izšla pred osemnajstimi leti, druga leta 1999, tretja pred dvema letoma in vse vključno z zadnjo so tako rekoč razprodane.

Na tokratni razstavi v Šivčevi hiši je na ogled 50 ilustracij iz tretje knjige. Kot je zapisala kustodinja razstave Barbara Boltar iz Muzejev radovljiške občine, je ilustriranje za zbirko šegavih pesmic kot nalašč za Čoha, mojstra likovne karakterizacije likov. Le-te predstavlja tako, da jih že na prvi pogled lahko opredelimo kot navihane ali bistre, jeznorite ali topoumne, zanesenjake ali preudarneže. Zvonko Čoh, ki je skupaj z Milanom Eričem za risani film Socializacija bika prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je iskriv in humoren avtor in zagotovo eden najboljših v svojem poklicu pri nas. Razstava bo odprta do konca meseca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 28. december 2009 / 07:00

Kam greš, homo sapiens?

V Gorenjskem glasu, ki je izšel 18. decembra 2009, sem prebral kolumno Mihe Nagliča z naslovom Gospodar ali varuh, ki je name napravila velik vtis. Tako omenjeni gospod lepo vključuje v omenjeno...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 17. april 2019 / 21:56

Zadovoljni s pestro ponudbo

Spomladanski kmetijsko-obrtni sejem, ki je potekal minuli konec tedna, je v Komendo znova privabil precejšnje število obiskovalcev iz domala vseh koncev Slovenije. Naključne mimoidoč...

Naklo / sreda, 17. april 2019 / 21:48

Razstava v duhu praznika

Dijaki Biotehniškega centra (BC) Naklo – Srednja šola in Kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko sta v četrtek povabila na odprtje že tradicionalne razstave velikonočnih dekoracij v Galeriji Grašč...

Nasveti / sreda, 17. april 2019 / 21:47

Pehtranova potica

Zakaj letos ne bi bila za veliko noč na mizi pehtranova potica s skuto?

Mularija / sreda, 17. april 2019 / 21:46

Na odru že prvošolci

V Zadružnem domu Ribno so pretekli teden v sklopu strokovnega srečanja Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) Slovenije gostili enajsto gledališko srečanje podružničnih šol, ki je sočasno potekalo...

GG Plus / sreda, 17. april 2019 / 21:45

Gorenjsko velikonočno izročilo

Ker smo ravno v velikonočnem času, obudimo še spomin na nekdanjo gorenjsko veliko noč. Lepo, a pozabljeno je pričevanje pisateljice Manice Koman, objavljeno že leta 1928. Preberimo nekaj odlomkov …