Praznična obleka še vedno le za nekaj dni na leto

Planiška velikanka je ta konec tedna znova v središču zanimanja vseh skakalnih narodov sveta, nekateri celo pričakujejo, da bi utegnili rekordno znamko poleta človeka na smučeh z 239 metrov prestaviti še za kakšen meter dlje. Žal pa se planiški lepotici tudi letos obeta, da bodo po nedeljskem končanem finalu svetovnega pokala spet vsi pozabili nanjo, na njen rekord, slavo in lepote.

Vsako leto vsaj enkrat pridejo dnevi, ko se večina ljubiteljev športa iz vseh koncev sveta ozre v našo Planico. To traja že vrsto let, najstarejši se še spomnijo poleta neustrašnega avstrijskega mladeniča Seppa Bradla, ki je natanko pred dvainsedemdesetimi leti (15. marec 1936) prav v Planici prvi s smučmi poletel prek 100 metrov. Večina pa se nas spomni leta 1994, ko je Finec Toni Nieminen, znova v Planici, prvi preletel znamko 200 metrov, trenutno je svetovni rekorder Norvežan Björn Einar Romören, ki ima številko 239 zapisano na svojih skakalnih smučeh. Rekordno znamko mu je leta 2005 uspelo preleteti prav v naši Planici.

Želje in ugibanja o rekordu

Seveda je tudi mnogo drugih skakalcev, ki so jim najdaljši polet namerili prav v Planici, saj letalnica bratov Gorišek velja za največjo in hkrati tudi najvarnejšo letalnico na svetu, po mnenju Janeza Goriška je sedanjo rekordno znamko moč tudi še izboljšati. Tako je vsako leto prav lov na nov rekord ena od vročih tem planiških dni in tudi letos pred začetkom tekmovanja ni bilo drugače.

»Ko govorimo o lovu na rekorde, naj povem, da se rekordne znamke na da preskočiti načrtno, kar pomeni, da bi skakalcem pri poletu pomagali z višjim zaletom. To bi bila pač neumnost, saj je hitrost lahko prevelika in so skoki nevarni. Možnost za rekord pa je v primeru, ko za to nastopijo vsi nujni pogoji hkrati. To pomeni, da so prave vremenske razmere, da je tekmovalec v vrhunski formi in da izberemo pravo zaletišče. Jaz seveda nisem pristaš lova na rekorde, saj je moja naloga kot člana žirije na prvem mestu, da so skoki varni. Je pa dejstvo, da je letalnica v Planici dobro pripravljena in da bomo naredili vse za to, da bodo skoki na njej varni. Rekordni pa bodo lahko le v primeru, če bodo za to res vse naštete izjemne okoliščine,« pravi vodja tekmovanja, izkušeni Jelko Gros. Njegovo razmišljanje dopolnjuje tudi direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan: »Za nas je pomembno, da so skoki varni, lepi, tudi dolgi, ne pa, da bi za ceno rekordov izpostavljali tekmovalce.«

Tako bo morebitni rekord vse do konca letošnjega tekmovanja v Planici zagotovo vroča tema ljubiteljev smučarskih skokov in strokovnjakov, nič manj vroča tema niso zadnja leta pogovori o tem, kakšna usoda čaka Planico v naslednjih letih. Žalostno je namreč dejstvo, da jo v slavnostno preobleko še vedno znamo odeti zgolj enkrat na leto, sicer pa še vedno sameva in čaka, da se načrti o modernem nordijskem centru enkrat vendarle uresničijo. Kdaj bo to, ne zna odgovoriti nihče, neizprosno pa je tudi dejstvo, da bo leta 2010 Planica gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki naj bi bilo nov mejnik v razvoju Planice.

Leta 2010 nov začetek ali konec planiških prireditev?

»Temeljna naloga našega organizacijskega komiteja je, da racionalno in kvalitetno pripravi celotno prireditev v Planici. Trdno sem prepričan, da bomo, tako kot delamo sedaj in bomo naprej, uspešno izpeljali tudi svetovno prvenstvo leta 2010. Dolžni pa smo opozoriti, da takšna infrastruktura, kot je v Planici, za ohranjanje enake kvalitete prireditve od nas vsako leta terja več energije. Preprosto povedano je vsako leto več stroškov, več dela in po letu 2010 s takšnim proračunom in takšnim načinom dela nismo več pripravljeni peljati prireditev naprej. Naša dolžnost je, da na to opozarjamo in upamo, da bodo odgovorni naša opozorila tudi slišali, razumeli in ukrepali,« opozarja predsednik organizacijskega komiteja Planica Drago Bahun.

Dejstvo je namreč, da je proračun prireditve za letošnje leto milijon 650 tisoč evrov. Največ, 900 tisoč evrov, prispevajo sponzorji, 350 evrov organizatorji dobijo od televizijskih pravic, ostalo pa morajo zaslužiti – tudi z vstopnino. Med glavnimi stroški je priprava skakalnice in najem druge infrastrukture, ki je v zelo slabem stanju in zato so stroški toliko večji ter vsako leto še dodatno narastejo.

»Razvoj Planice je projekt naše vlade, ki pa seveda zamuja. Nismo namreč še tako daleč, da bi bil idejni projekt pripravljen in da bi tudi pri Smučarski zvezi, ki je bila sicer povabljena pri sodelovanju, o tem že lahko kaj rekli. Vsekakor je naš interes, da bi bil center v Planici zgrajen tako, kot so sedanje sodobne potrebe tega športa. Upam, da bo volilno leto tudi pri teh aktivnostih vendarle prineslo kakšne pozitivne spremembe,« pravi Jaro Kalan, direktor obubožane nacionalne Smučarske zveze.