Zabranjeno pušenje in žrtve min

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 13. marec 2008 / 06:00

Legendarna glasbena skupina Zabranjeno pušenje je minuli teden preživela v Kranjski Gori na zdaj že tradicionalnem druženju z žrtvami min s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Kosova. Pripravljajo tudi glasbeno turnejo po Sloveniji.

Na zimski delavnici za žrtve min so člani Zabranjenega pušenja (Sejo Sexon – vokal, kitara, Robert Boldižar – violina, klaviature, spremljevalni vokali, Branko Trajkov – bobni, tolkala, spremljevalni vokali, Predrag Bobić – bas kitara, aranžma godalnega kvarteta in pihalne sekcije, Toni Lović – električne in akustične kitare, Paul Kempf – klaviature) otroke učili igranja na inštrumente, v soboto v Počitniškem domu Vladimir Nazor v Kranjski Gori pa so potem otroci imeli tudi priložnost pokazati, kaj so se naučili. Zimska delavnica v športno-kreativnem duhu je bila namenjena glasbenemu izobraževanju, predvsem pa je njen namen sproščeno druženje z žrtvami min, k čemur veliko doprinese tudi sama okolica Kranjske Gore.

Prvo tovrstno delavnico je frontman skupine Zabranjeno pušenje Sejo Sexon s hrvaškim centrom za razminiranje organiziral leta 2001 v Rovinju. Na teh delavnicah za žrtve min iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova udeleženci delijo svoje izkušnje, glaven cilj pa je seveda njihova psiho-socialna rehabilitacija.

Zabranjeno pušenje se bo v nadaljevanju znova posvetilo koncertom. Najprej bodo 21. marca nastopili v Splitu, potem pa jih bomo lahko spremljali tudi na turneji po Sloveniji, kjer bo skupina predstavila osmo izdajo albuma Pridi, da ti striček nekaj da (Hodi da ti Čiko nešto da). Gre za dvojni album, na katerem se nahaja devetnajst novih pesmi. Prvi dvojni album v karieri skupine je bil Dok čekaš sabah sa Šejtanom - po mnenju mnogih kritikov najboljši album Zabranjenega pušenja vseh časov, kar pa se z novim 'Čikom' morda lahko spremeni. Tokrat se na albumu kot gosta med drugimi pojavita tudi znani Arsen Dedić in Nenad Veličković, bosansko-hercegovski književnik, čigar tekst najdemo v pesmi Nema više.