Smeti in rast gospodarstva
Proizvodnja smeti spada dandanes med najuspešnejšo industrijo.V moji mladosti pred več kot 60 leti na mojem domu smeti nismo proizvajali. Neporabljeno hrano so pojedli prašiči (na štirih nogah), biološke odpadke smo kompostirali, les pokurili. Razbito steklo – na nekaj let en kubični meter – smo odpeljali v kamniti mel, kjer se je nekaj steklenih črepinj čez čas spremenilo v svojo prvotno sestavino – to je v kamenje.
Jaz se tu opisane prakse držim še danes in komunala z menoj nima nobenega dela in ne zaslužka – pa v današnji industrijski družbi to očitno ni dovoljeno: smeti se iz ekonomskih razlogov proizvajati morajo, vsaj v Sloveniji.
Dandanes proizvodnja smeti in njih odstranjevanje spada med najbolj perspektivno industrijo, industrijo, ki močno prispeva k dvigu brutosocialnega produkta, ki je merilo za »visok standard«.
Zato naj bo embalaža taka, da se je ne da vračati, obleke, pohištvo naj bo tako, da se čim prej zavrže, razne reklame in brezsmiselno čtivo naj kar dežuje v poštni nabiralnik.
Potrošnik se mora, če hoče prostorsko preživeti, vseh teh dobrin, ki so mu vsiljene ali ki si jih je v svoji neumnosti za drag denar nabavil, znebiti. No, to pa z veseljem naredi t. i. »komunala«. Seveda za denar, saj ona od tega dobro živi. In komunala te smeti v eni ali drugi obliki prepusti naravi, ki jih na en ali drug način uniči, oz. pretvori v druge snovi, ki so več ali manj zdravju škodljive, gotovo bolj kot pa nikotin, ki ga kadilci pošiljajo v svoja pljuča in zrak. Ne gre spregledati, da sem pri kadilcih omenil kot komaj škodljivo le nikotin, ne pa druge cigaretam dodane snovi, ki so veliko bolj škodljive kot tudi konzervansi in podobno, kar vsebujejo živila v široki potrošnji.
Vse te snovi gredo v zrak. Zrak, voda, sploh narava je zastrupljena. Potrebna je največja, najbolj želena industrija: zdravstvena, poleg zdravnikov še kemična, elektro, strojna, gradbena.
Raka in bolezni ožilja je vedno več. Zelo so v zmoti tisti, ki mislijo, da jim bo kemoterapija ali obsevanje z raznimi pospeševalniki kaj koristilo. Če morebiti kaj pomaga, so morda kirurški posegi. Tistih 1.500 evrov, ki se jih letno porabi za zdravstvo na vsakega prebivalca Slovenije, je zelo napačno porabljen denar.
Zakaj pri odstranjevanju smeti ne bi pogledali še kam drugam? Na Hrvaškem lahko vračajo tudi plastične steklenice. V Švici smeti oddajo v posebnih kupljenih vrečah, katerih cena plača odvoz in škodo, ki jo uničenje nesortiranih smeti povzroči. Seveda obstaja možnost, da koristne odpadke (kompost, papir, steklo itd.) oddamo sortirano. Pa trgovec že pri prodaji, npr. hladilnika, pobere denar za njegovo uničenje. Morda bi bilo bolje, da se tiskana reklama obdavči, na mesto, da se davčno kot strošek odpiše. In ali ne bi bilo primerno, da se javni promet subvencionira iz denarja, ki bi ga dobili od onesnaževalcev narave tudi od pogonskih sredstev avtomobilov.
Pa še nekaj: obilica najrazličnejših psihičnih pritiskov vseh treh oblasti je kriva za mnoge infarkte in rake.
Alojz Paulin