Hvalijo slovensko predsedovanje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sreda, 12. marec 2008 / 06:00

Z evropsko poslanko Ljudmilo Novak (NSi) smo se ob njenem obisku v Škofji Loki pogovarjali o aktualnih temah, povezanih z evropskim parlamentom.

Mandat evropske poslanke se vam izteče prihodnje leto. Kaj se bo v tem letu še pomembnega zgodilo?

»Trenutno je aktualno predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije. Tu v veliki meri tudi poslanci sodelujemo z našimi ministri, s slovenskim predstavništvom v Bruslju, vabijo nas na različne seminarje kot govorce in podobno. Zelo blizu, z uradnim začetkom 17. marca, pa je še en zelo pomemben dogodek: skupščina držav Afrike, Karibov, Pacifika in Evropske unije, v tej delegaciji sem jaz kot predstavnica Slovenije. To bo največji dogodek v času slovenskega predsedovanja, prišli bodo predstavniki 78 držav Afrike, Karibov in Pacifika, skupaj s poslanci evropskega parlamenta je skoraj petsto udeležencev. Obravnavali bomo teme, ki se nanašajo na sodelovanje EU in Afrike ter aktualne probleme črne celine. Ob tem bomo obiskali Postojno, da bodo spoznali našo nacionalno znamenitost, imeli pa bomo tudi tri delavnice: obiskali bomo Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer bodo zvedeli, kakšna je slovenska politika do invalidov. Z drugo delovno skupino bomo šli v Koper, kjer bodo ob srečanju z italijansko manjšino spoznavali našo politiko do manjšin, s tretjo skupino pa bomo obiskali Cerkniško jezero, kjer bodo imeli priložnost videti, kakšen je turizem na podeželju. Delavnice so organizirane z namenom, da iz afriških držav vidijo, kako nekatera področja ureja Evropa in se ji potem skušajo približati.«

Zakaj je toliko pozornosti EU namenjene Afriki?

»Tu je več razlogov, med prvimi zagotovo razvojna zaostalost in velika revščina, ki vlada na črni celini. Ker smo si kot cilj tisočletja zadali cilj odpravo lakote v teh državah, ima Evropa veliko odgovornost do teh držav. Ta je povezana tudi s preteklostjo naše celine, ko so imele tam nekatere države svoje kolonije in imajo danes iz teh držav tudi veliko priseljencev. Tretji razlog pa je, ker Evropska unija daje razvojno pomoč, hkrati pa državam pomaga, da razvijejo večjo stopnjo demokracije.«

Kako se v Bruslju kaže in kako odmeva slovensko predsedovanje?

»Na vseh zasedanjih odborov, na plenarnih zasedanjih sodelujejo v imenu sveta EU slovenski predstavniki, dobijo besedo in komentirajo, kar povedo poslanci, in predstavijo tudi stališče Sveta. Veliko dokumentov sprejemamo skupaj, evropski parlament in Svet EU (ministri). Slovenski predstavniki imajo sedaj to vlogo, da se skušajo s poslanci dogovarjati, kako bi določen dokument čim hitreje in čim lažje sprejeli. Slovensko predsedovanje je sprejeto zelo pozitivno, z veliko naklonjenosti evropskih poslancev. Vsi so poudarjali, da kot prva nova članica, ki je dobila to pomembno nalogo, prva bivša socialistična država, majhna, a hitro razvijajoča se država (tudi lanski prevzem evra je zelo dobro sprejet) dobro opravljamo svojo vlogo. Ministri so že pred začetkom predsedovanja dobro predstavili svoj program, sedaj pa enako uspešno vodijo pogajanja pred parlamentom, tako da sem slišala že veliko pohval. Tudi srečanja, ki jih organiziramo v Sloveniji, so na visoki ravni. Lahko smo ponosni, da glede na naše razpoložljive sile stvar poteka zelo dobro.«

Vprašanje Kosova je z nedavno razglasitvijo neodvisnosti in s priznanjem s strani več evropskih držav najbrž zelo prisotno tudi v Bruslju?

»Ko je slovenski premier predstavljal program predsedovanja predstavnikom političnih skupin in poslancem, je bilo izraženo pričakovanje, da Slovenija pozna Balkan, zato ima pri tem tudi pomembno vlogo. Seveda je to zelo občutljiva tema. Slovenija po eni strani lahko daje izjave samo kot predsedujoča svetu, ne pa to, kar mi mislimo kot država. Zelo dobro se mi zdi, da so na svetu sprejeli sklep, da načelno podpirajo neodvisno Kosovo, vendar se vsaka država članica sama odloči, kdaj bo priznala Kosovo. Osebno se mi zdi, da je prav, da nismo bili med prvimi, vendar podpiramo osamosvojitev, ker menimo, da je to v sedanjih razmerah najboljša rešitev. Tudi sami smo bili pred toliko leti pred tem in smo se odločili za samostojnost, drugi pa so nas podprli in priznali. Po drugi strani pa tudi razumemo bolečino Srbije, ki je izgubila del svojega ozemlja. Hkrati pa pričakujemo, da bo Srbija to čimprej sprejela in si prizadevala, da postane članica EU, kar si Evropska unija tudi želi, saj Zahodni Balkan sodi k njej in bo s sprejetjem teh držav v EU slednja postala enoten prostor. Toda prej mora izpolniti pogoje, ki smo jih morali tudi mi.«

Kakšen pa je odnos do Hrvaške in njenega trenutnega ravnanja glede slovenskih ozemelj?

»Na ta problem sem v evropskem parlamentu že nekajkrat opozorila in poudarila, da način, s katerim želi Hrvaška pridobiti ozemlje, za katerega se še ne ve, čigavo pravzaprav je, nikakor ni pravi in ni evropski in s tem oni tudi izgubljajo kredibilnost. Preveč se zanašajo na to, da si Evropa želi, da pridejo v EU, in to včasih izkoriščajo.«