Andrejine najljubše barve so rumena, rdeča in oranžna, ker jo spominjajo na poletje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Podobe, ki zaživijo v domišljiji

V Goričah je bila na ogled razstava likovnih del Andreje Rakovec z naslovom Barve življenja.

Goriče – Med 22. februarjem in 9. marcem si je bilo v kulturnem domu v Goričah možno ogledati razstavo likovnih del 28-letne domačinke Andreje Rakovec, sicer diplomantke umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer končuje tudi magisterij na temo florentinske renesanse. Na prvi samostojni razstavi z naslovom Barve življenja je prikazala dela iz obdobja zadnjih treh let, ki jih je posvetila predvsem oljni in akrilni tehniki. »Rdeča nit je barva, ki že od daleč vabi k sebi, in filigranski detajl, ki ga obiskovalec presenečen odkrije, ko se sliki približa, in mu razkriva pripoved,« pove Andreja.

Umetnostna zgodovinarka Mojca Bogataj je ob razstavi zapisala: »Minimalne poteze s čopičem nam pričarajo motive, ki jih Andreja na svojih manjših in večjih platnih odločno podkrepi z barvnim izrazom. Poudarjena je žareča moč barve, poigrava se z reliefnostjo, njena platna so tudi poskus inštalacij, uživa v eksperimentiranju s slikarskimi orodji. Drevesa, zvezde, ledene rože in kresničke so realne podobe iz narave, a le nakazane, saj dokončno zaživijo šele v gledalčevi domišljiji, kjer jih poveže z lastnimi konkretnimi podobami. Preko večine del teče motiv valovanja, ki predstavlja življenjski ciklus in poudarja dinamiko celotne kompozicije.«

Andreja je že v otroških letih veliko risala: »Hkrati sem skozi risbo lahko izražala svoja opažanja in mišljenje, kar je bilo včasih lažje povedati z barvo in potezo kot z besedami. Nastajale so pripovedne risbice, v katerih sta domovali otroška iskrenost in domišljija.« Umetniško žilico je v njej opazila že učiteljica likovne vzgoje Jolanda Pibernik, ki je spodbujala njen izraz, ki je z leti postajal globlji in močnejši.

V zadnjih treh letih je Andreja znanje izpopolnjevala doma in v tujini. Leta 2005 se je udeležila tečaja za izdelavo mozaikov na svetovno znani šoli Scuola mosaicisti del Friuli v italijanskem Spilimbergu, poleti 2006 jo je pot zanesla v Berlin na Wannseeforum. »Ta izkušnja je bila prelomna, saj sem prvič razstavila svoje delo občinstvu in doživela dober odziv. Ugotovila sem, da v slikarstvu ni ovir, da je mogoče vse. V Berlinu me je povsem navdušila tehnika sgrafitta, saj v njej dosežem tisti likovni izraz, ki ga želim, zato ta tehnika zaznamuje velik del mojih slik,« pove Andreja, ki je lani obiskovala tudi študijsko risanje pri Evi Puhar, kjer je spoznala izrazne možnosti risbe.

Na razstavi je bilo možno videti dela v oljni in akrilni tehniki ter mozaik, sicer pa Andreja ustvarja še v tehniki pastela, tempere, akvarela, tuša, blizu ji je otroška ilustracija. »Moj likovni izraz zaznamujeta barva in ornament, skrit v drobnih detajlih. Motivni svet črpam iz italijanske renesanse, srednjeveških iluminiranih rokopisov, jamskih slikarij, narave,« še doda Andreja, ki je bila z odzivom na razstavo zelo zadovoljna. »Obiskovalci so odhajali z zadovoljstvom, slike so jim priklicale radost na obraz, jih napotile v premišljevanje.«

Učenci na Andrejini razstavi

Razstavo so si minuli torek z zanimanjem ogledali tudi učenci iz šole Goriče. Kot je povedala vodja Jana Dubravica, večkrat organizirajo oglede razstav. Otrokom želijo pokazati, da tudi v njihovem kraju živijo zelo ustvarjalni ljudje, poleg tega pa na ta način poglabljajo sodelovanje šole z lokalno skupnostjo, je pojasnila.

Učence je po razstavi popeljala Mojca Bogataj, ki je ogled prilagodila njihovi starosti. Tako so se, denimo, s prvošolci pogovarjali o tem, kaj sploh je razstava, kakšne slike imajo doma, katere so njihove najljubše barve. Beseda je tekla o živalih, ki so jih kasneje videli tudi na slikah, pa o drevesih. Bogatajeva jih je poučila, da se slike pravilno gleda z razdalje pol metra in brez prstov, Andreja pa jim je pojasnila, kako nastane mozaik.

Prvošolka Lea je bila v torek prvič na razstavi. »Še posebej mi je bilo všeč, ko smo se pogovarjali o živalih in si jih ogledali na slikah,« je dejala. Njen sošolec Cene nam je zaupal, da je si je pred tem že ogledal razstavo o vitezih: »Videl sem tudi predmete, ki so jih imeli: sulice, sekire … Danes mi je bila najbolj všeč slika Kresničke, ker sem že večkrat poskušal kakšno ujeti, pa mi ni uspelo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 12. avgust 2008 / 07:00

Tekli okoli Bohinjskega jezera

Tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera je prvič dobil Marko Pintar, ki je okoli jezera tekel že kot 12-letni deček. "Če bi mi takrat rekli, da bom kdaj zmagal, ne bi verjel," pravi tekač iz So...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:51

Manjše bodo izgube pitne vode

Tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev bodo občani Kranja, Preddvora in Naklega dobili nove kilometre vodovoda v omrežju Bašelj–Kranj in Zadraga–Naklo. Investicija prinaša številne posodobitve....

Nasveti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:48

Očakov sosed

Kanjavec (2568 m) - Sosed očaka Triglava, ki poleti ni ravno najbolj obljudena gora. Pozimi se njegova podoba spremeni v turno kraljestvo, ki privabi številne smučarje. Fantastičen razglednik.

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:45

Vaš razgled

Na fotografiji je nočni metulj ali vešča, ki rada leta okoli ognja in luči in ima v človeškem jeziku razne definicije. Vešča je bila vsaj v preteklosti tudi definicija za taščo, ki se v vs...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:44

Vaš razgled

V hudi poletni vročini, ki jo zaznamujejo temperaturni rekordi, ni vroče le ljudem, ampak tudi živalim. Slika, ki nam jo je poslal Franci Ekar, kaže, kako so se ovce s pašnika zatekle na z...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 11:36

Nihče

V Srebrenici, 2008: »Dobil sem načrt pokopališča in našel bratovo krsto, številko 214. Roko sem položil na zeleno platno, ga pogladil. Kako hudo mi je bilo, veva le jaz in ljubi Bog. Gluho...