Jubilejno leto za Prešernovo šolo

Osnovno šolo Franceta Prešerna so pred štiridesetimi leti zgradili s pomočjo samoprispevka občanov.

Ali veš, da smo bili prva občina v Sloveniji, ki je leta 1964 izpeljala referendum, na katerem so se občani Kranja izrekli, da z delom svojega osebnega dohodka pomagajo pri gradnji šol in vrtcev? Da je bila naša šola v sedemdesetih in osemdesetih letih največja šola v Sloveniji in da je bila ob dokončanju gradnje ena najsodobneje opremljenih šol v regiji? Tako sprašujejo v šolski kroniki osnovne šole Franceta Prešerna, ki bo konec marca praznovala štiridesetletnico.

Gradnjo nove šole na Zlatem polju je v šestdesetih letih narekovala vse hujša prostorska stiska v šoli z enakim imenom ob Prešernovem gaju. V novozgrajeno šolo so se tako preselili leta 1968. Med novozgrajenimi šolami v kranjski občini je bila prav Prešernova šola največja in najbolje opremljena. Šola je bila zgrajena za 1200 učencev, že deset let kasneje pa je začela preraščati svoje zmogljivosti, saj jo je obiskovalo več kot 1500 učencev. Skoraj v celoti so zato uvedli dvoizmenski pouk, v več kot polovici razredov je bilo število učencev nad normativom. Leta 1979 so dobili novo večnamensko dvorano, ki sprejme 320 ljudi, leta 1982 pa je bila dograjena še šolska zobna ambulanta. Čeprav je ob izgradnji veljala za eno najmodernejših šol v Sloveniji, so se v začetku devetdesetih let pokazale številne pomanjkljivosti. Ravna streha je začela puščati, nefunkcionalna pa je bila tudi notranjost šole, saj so imeli recimo v nekaterih učilnicah tudi ob lepem vremenu prižgane luči.

V šolskem letu 1997/98 so prvič uvedli enoizmenski pouk, zato so se znova soočili s prostorsko stisko. To so v letu 2003, ko je šolo začela obiskovati prva generacija »devetletkarjev«, rešili s prenovo šole in gradnjo prizidka, s čimer so pridobili nove prostore za pisarne, zbornico, učilnice in prenovljeno jedilnico ter knjižnico z novo čitalnico. Še vedno pa imajo slabe pogoje za izvajanje športne vzgoje. Se pa zato lahko pohvalijo z dobro opremo na področju učne tehnologije, razen tega pa so bili prva šola v Sloveniji, ki se je leta 1995 predstavila s svojo spletno stranjo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 10. september 2017 / 15:23

Nasad nadzirala s kamerami

Na težko dostopnem terenu v Cerkljanskem hribovju je zraslo 750 rastlin konoplje, ki so jih policisti zdaj poželi, gojitelja pa bodo kazensko ovadili.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...