Festival Ritem duha 2007 (Foto: arhiv skupine)

Jaz pa sejem pesem

Skorajda ni dogodka v Krajevni skupnosti Tenetiše brez sodelovanja skupine Pot, ki izvaja ritmično duhovno glasbo. Pred kratkim so izdali prvo zgoščenko.

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« To je misel pokojnega alpinista Nejca Zaplotnika, v kateri so mlade pevke in pevci, večinoma so doma iz Tenetiš, dobili navdih za ime glasbene skupine - Pot. Skupina se je prvič zbrala leta 2001 na pobudo nekdanjega trsteniškega župnika Jožeta Brečka. Skupini deklet Tini Noč, Vanji Strniša, Alenki Trogrlič, Katji Krančan, Petri Perčič, Katji Trogrlič, Nuši Perčič in Tjaši Gregorc se je pridružil Aleš Traven, ki je pred tem sodeloval s skupino Dlan.

Skupina Pot izvaja ritmično duhovno glasbo. »Tovrstna glasba se današnje mladine bolj dotakne. Vedno pravim, da so ritmi kitare in bobnov tisti ritmi, s katerimi smo odraščali, in ne ob ritmih orgel,« je povedal Aleš Traven. Oktobra leta 2007 so sodelovali na festivalu Ritem duha v Mariboru in za pesem Tvoja ljubezen avtorice Katje Trogrlič prejeli prvo nagrado občinstva. Veliko prepevajo v domači Krajevni skupnosti Tenetiše. »Če je kakšna prireditev ali dogodek, pri katerem sodeluje krajevna skupnost, vedno radi zapojemo. Najbližje nam je ritmična duhovna glasba, kdaj pa na željo organizatorja prireditve zapojemo tudi kakšno popevko,« je povedala vodja skupine Nuša Perčič.

Pred kratkim so izdali prvo zgoščenko Jaz pa sejem pesem; vodja projekta je bil Aleš Traven, ki je prispeval tudi večino besedil (nekaj jih je tudi Katja Trogrlič) in jih glasbeno opremil. Zgoščenko je s podporo domače župnije založila Založba Salve, pesmi so posneli v Dream Studiu Krt. »Besedila opisujejo odnos z bogom, velikokrat je to dialog, zahvala, prošnja ... Zgoščenka je v celoti avtorsko delo, v projekt smo vložili veliko energije in dobre volje,« je povedal Aleš. Na zgoščenki je tudi že omenjena zmagovalna pesem Tvoja ljubezen. Moške glasove na zgoščenki so poleg Aleša odpeli še Andrej Perčič, Janez Strniša in Damjan Veternik. Pri pesmi Božja zvezdica je svoje glasove prispeval Otroški pevski zbor iz Tenetiš, kljunasto flavto pa je igrala Tina Pernuš. »Veseli smo, ker pesmi iz zgoščenke pogosto vrtijo na Radiu Ognjišče,« je povedala Nuša, Aleš pa je dodal: »Načeloma zapojemo povsod tam, kamor smo povabljeni, še sploh, če gre za dobrodelen dogodek.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 10. september 2011 / 07:00

Po avtocesti sredi oktobra

Če izvajalci ne bodo imeli posebne smole z vremenom, bodo zadnji odsek gorenjske avtoceste odprli sredi prihodnjega meseca. Prihodnji teden začetek obnove na viaduktih Moste in Podmežakla.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...