(Pre)veliki stroški za ogrevanje

Energija je iz meseca v mesec dražja, obratne poti ni na vidiku. Lahko stojimo križem rok ali storimo nekaj korakov k varčevanju, ki ne pomeni tudi nižje ravni standarda.

Energija je ne glede na energent iz meseca v mesec dražja. Zato je pri načrtovanju gradnje ali obnove doma zelo pomembna učinkovita raba energije, kjer imamo najpogosteje v mislih ogrevanje in hlajenje prostorov. V preteklosti so velikokrat gradili objekte s prešibko toplotno izolacijo, torej le petcentimetrsko izolacijo, medtem ko mora biti pri nas vsaj 10 do 12 centimetrska, investitorji velikokrat pozabijo tudi na izolacijo zadnje plošče – na podstrešju. Neustrezna izolacija na tleh povzroča hladna tla, zaradi nizke temperature se velikokrat pojavi tudi kondenzacija. Z ustrezno izolacijo se toplotne izgube preko zunanjih sten, tal in stropa v najvišjem nadstropju zmanjšajo, s tem pa se zmanjša tudi poraba goriva.

Velike toplotne izgube povzročajo tudi neprimerna okna, kot so okna s kovinskim okvirjem, ki jih lahko opazimo tudi na novih stavbah. Posebej pomemben je tudi stik okenskega podboja in izoliranega zidu. Okenska polica mora biti vgrajena tako, da bo izoliran tudi zid pod njo. Le na ta način toplota ne bo uhajala, hkrati pa preprečimo tudi nastanek plesni. Kakšen ogrevalni sistem izbrati? Vodilo pri nakupu naj bo kvaliteta, oprema z atesti, garancija, rezervni deli, servis, dobre izkušnje sosedov in podobno. Posebno pozornost je treba nameniti pravilni izbiri termostatskih ventilov. Na videz so zelo enostavni del ogrevalnega sistema, pa vendar je treba izbrati takšnega, ki omogočajo omejevanje pretoka. Že za stopinjo znižana temperatura v prostoru pomeni do šest odstotkov prihranka. Za optimalno delovanje ogrevalnega sistema je poleg lokalne (sobne) regulacije s termostatskimi ventili, potrebna tudi centralna temperaturna regulacija, ki deluje v odvisnosti od zunanje temperature.

Kako zmanjšati porabo energije? Z malo stroški lahko največ storijo uporabniki, vendar bodo temu morale slediti tudi investicije. Najpogosteje priporočeni ukrepi so tesnjenje oken, zamenjava zasteklitve, zamenjava oken, dodatna toplotna izolacija podstrešja, toplotna izolacija ravne ali poševne strehe, toplotna izolacija tal na terenu, dodatna toplotna izolacija ovoja in nadzorovano naravno prezračevanje. Za investitorja je pri odločanju o izvedbi ukrepov zanimiv podatek o vračilni dobi, o višini naložbe, o pričakovanih prihrankih pri energiji in stroških, o izboljšanju toplotnega ugodja in prednostih za okolje. Prihranki energije glede na posege so različni. Pri 20-centimetrski izolaciji strehe bomo pri nakupu energenta prihranili do 11 odstotkov, pri zamenjavi oken do približno 20 odstotkov, pri 12-centimetrski fasadi do 25 odstotkov in pri šest centimetrski izolaciji stropa kleti do šest odstotkov.

Večina starejših objektov ne pozna zadostne toplotne izolacije. Poraba energije je (pre)velika. Z dobro izolacijo lahko občutno znižamo toplotne izgube in se morda približamo tudi razredu energijsko varčnih hiš, ki porabijo zelo malo energije za ogrevanje in za pripravo sanitarne vode.