Danes nova sodba homeopatinji

Na kranjskem okrožnem sodišču bo danes razglasitev nove sodbe zoper nekdanjo zdravnico in homeopatinjo Darjo Eržen, ki naj bi bila kriva smrti svojega pacienta Janeza Podgorška v novembru 1996.

Kranj – Potem ko so bile včeraj na Okrožnem sodišču v Kranju na vrsti končne besede, bo danes ob 11. uri še javna razglasitev sodbe v ponovljenem sojenju zoper nekdanjo zdravnico in homeopatinjo, 49-letno Darjo Eržen z Zgornjega Jezerskega. Obtožena je, da je novembra 1996 zaradi homeopatskega načina zdravljenja iz malomarnosti povzročila smrt za malarijo falciparum obolelega Janeza Podgorška iz Trboj.

Spomnimo: kranjsko sodišče je Erženovo, ki je kmalu po Podgorškovi smrti izgubila zdravniško licenco, 8. februarja 2002 obsodilo na pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obramba se je na sodbo pritožila, ker naj bi bil del dokazov – zdravničini zapiski o poteku zdravljenja - nezakonito pridobljen, vendar je višje sodišče sodbo kranjskega sodišča potrdilo. Nasprotno pa je pritožnikom prisluhnilo vrhovno sodišče in zadevo vrnilo na prvostopenjsko sodišče. V ponovljenem sojenju so iz dokaznega gradiva zaradi nezakonite pridobitve izločili zdravničine osebne zapiske o poteku zdravljenja in tudi vse druge dokaze, ki so na njih temeljili.

V ponovljenem postopku je v ospredje stopilo vprašanje, ali je primer po desetih letih že zastaral, kakor meni zagovornica Darja Roblek, ki je na ustavno sodišče že januarja lani naslovila tudi pobudo za oceno ustavnosti tistega dela zakona o kazenskem postopku, ki govori o absolutnem zastaralnem roku. Ustavni sodniki odločitve kljub prednostni obravnavi pobude še do danes ni sprejelo.

Pravno žongliranje med odvetnico Roblekovo, okrožno tožilko Renato Vodnjov in tudi predsednico senata Marjeto Dvornik, ali je sodni primer že zastaral oziroma kateri dokazi so sploh še dopustni, se je nadaljevalo tudi na včerajšnji glavni obravnavi, na kateri obdolžena Erženova sicer ni bila prisotna. Zagovornica je tudi v končni besedi opozorila, da bi v ponovnem sojenju sodišče lahko zgolj razsojalo in ugotavljalo nezakonitost dokazov, uporabljenih v prvem sojenju, ne bi pa smelo pridobivati nove dokaze, ki so bili po njenem pridobljeni po preteku zastaralnega roka. »Obtožena je žrtev nedorečene kazensko-pravne zakonodaje, to je tako zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika kot tudi nerazumljivo dolgega odločanja ustavnega sodišča,« je opozorila Roblekova in senatu predlagala, naj izreče oprostilno sodbo. Tožilka je predlagala pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.