Lubi kersčeniki!

Čez sredo posta smo že in velika noč je vsak dan bližje. V takem času se spodobi in pravično je, da napišemo in preberemo tudi kaj pobožnega. Pa začnimo - ob 500. obletnici rojstva njenega avtorja - kar na prvih straneh prve slovenske knjige ...

Prosim, da si vzamete malo časa in potrpljenja in preberete besedilo, ki se začne takole: »VSEM SLOVENCOM gnado, myr, mylhost inu pravu spoznane božye skuzi Jezusa Kristusa prossim.« Nakar sledi: »Lubi kersčeniki! Jest sem le-te štuke iz Svetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), katere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim tudi to litanio nu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati v naš iezik Bogu na čast inu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele. Zakai iz tih se vsaki lahku navuči to pravo staro vero, de spozna tiga praviga Boga, de bode veidel nemu prou služiti inu tudi spozna sam sebe, bo veidel, kai ye ta greh, kai ye ta zapuvid inu obluba božya, zakai ye Jezus, Syn Božy, človik postall inu martran bill. Koku my skuzi to vero v Jezusa Kristusa odpuščane vseh grehou, gnado božyo, nebeški erb inu ta večni leben dobodemo. Koku imamo v seh vnadlugah prou klycati na Buga, kai ye ta kerst inu ta prava stara maša. Kateri te štuke v tih buquicah prou zastopi, ta bode v Svetim pismi te evangelie inu druge pridige zastopill zadosti. Potle tudi lahku spozna tiga Antikrista, kir zdai povsod po sveidtu hodi v eni človeški andahtlivi štalti inu hoče s človeškimi postavami, s falš pridigo inu z oblubami tar prytežom te ludi odpelati od svetiga evangelia, od te žive čiste risnične besede božye.

Na tu vas zveiste brumme farmoštre, pridigarye, šullmastre inu stariše inu vse te, kir znayo brati, per sodnim dnevi opominam tar prossim, de vy v cerqvi, v šuli, doma inu kir vkupe prydete, te preproste vučite le-te štuke naše prave kersčanske vere, nim naprei berite inu puite vsak praznik, de ti mladi tar stari ye bodo vmejli inu prou zastopili.

Vas mlade pag inu preproste tudi zveistu opominom, spomislite, kam človik v kratkim časi pryde. More skorai vmreti, potle Gospudi Bogu pred vsemi ludmi inu angeli dati raitingo od vsiga, kar ye v tim životi myslil, govurill inu sturill, natu zeshlužon lon pryeti. Kir suyo vero, sui leben tar stan po besedi božy, koker v le-tih štukih kratku tar zastopnu po redi stoy, ye deržal, ta bode večnim lebni, kir nekar, ta bode večnim v zvepli tar v ogni. Pred teim nas Bug obari.

Obtu vučimo se le-te štuke naše prave vere ino po nih deržimo nas leben inu šlužimo Bogu do konca, de po le-teim revnim lebni v tim večnim veselei vkupe bomo prebivali. H timu istimu nam vsem Oča nebeški za volo suiga Synu Jezusa Kristusa sred Svetim Duhum pomagai. Inu timu samimu tudi bodi vselei vsa čast. Amen. Prossite s pravo vero vedan za vso kersčansko Cerkou inu tudi za me.«

Res, tole je bilo naporno branje, a za prvo v slovenščini natisnjeno besedilo se je vredno potruditi. Odprli smo Katekizem (Catechismus), prvo slovensko knjigo, prvič natisnjeno leta 1550. Njen prvi odstavek je sicer v nemščini in se v prevodu glasi: »Katekizem v slovenskem jeziku s kratko razlago v obliki pesmi. Nadalje litanije in pridiga o pravi veri. Sestavil Rodoljub Ilirski«. Drugi odstavek je v slovenščini: »Anu kratku podvučene, s katerim vsaki človik more v nebu pryti«. Sledita nemški predgovor na dveh in slovenski na štirih straneh – tisti, ki smo ga pravkar prepisali in prebrali.

Kdor bi rad prebral kaj več izpod Trubarjevega peresa oziroma iz njegovih davno natisnjenih in povečini požganih knjig, ima dve možnosti. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je v letih 2002-06 izdalo njegova Zbrana dela v štirih knjigah. Založba Nova revija pa je pred kratkim izdala ta ista besedila na zgoščenki, vendar hkrati »transkribirana«, prepisana iz izvirnega v črkopis, ki ga uporabljamo danes. Branje je tako bistveno lažje, prirejeno sodobnim računalniškim medijem in cenovno bolj dostopno. Zgoščenki so dodali spremne študije v samostojni knjigi. Iz te izdaje je tudi zgoraj navedeno in času primerno posodobljeno Trubarjevo besedilo.

V letu, ko praznujemo 500-letnico Trubarjevega rojstva, imamo torej več odličnih priložnosti, da jo vsak po svoje počastimo. Mogoče z udeležbo na kateri od številnih prireditev, ki se bodo zvrstile v prihodnjih mesecih, lahko pa tudi z branjem njegovih del, ki so zdaj resnično dostopna prav vsakemu Slovencu. Doslej so bila le v redkih ohranjenih izvirnikih in dragih faksimilih. Zdaj pa imamo ta dela tudi v vsakomur dostopni izdaji. Doslej smo za Trubarjeva dela le vedeli, zdaj jih lahko tudi beremo. Trubar in njegovi so hoteli omogočiti, da bi bil vsak slovenski vernik deležen božje besede v slovenščini. Nam pa je zdaj omogočeno branje Trubarjeve besede v izvirni ali sodobni pisavi. Na težko dostopnost do njegovih del se zdaj ni več mogoče izgovarjati. Berimo torej Trubarja, »Lubi kersčeniki!« Čas pred veliko nočjo je za to več kot primerna priložnost.