Politika naj se odloča racionalno
Slovenskim podjetjem, ki delujejo v Srbiji, v zadnjih dveh tednih ni postlano z rožicami. Tisti, ki delujejo na Kosovu, pa si želijo, da bi država končno začela delovati.
Kranj – Slovenska podjetja so lani v Srbiji izvedla za več kot milijardo evrov naložb. Med največjimi so Mercator, Merkur, NLB, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios in druga, ki danes v Srbiji zaposlujejo več kot deset tisoč domačinov. Zanimalo nas je, kakšne razmere za poslovanje vladajo v Srbiji in na Kosovu po razglasitvi neodvisnosti Kosova ter po priznanju nove države na Balkanu.
Kranjski Merkur je v preteklih letih v Srbiji zgradil dva večja nakupovalna centra, kakršne poznamo tudi na Gorenjskem. Bine Kordež, predsednik uprave, nam je pred dnevi povedal, da ne čutijo neposrednih vplivov na poslovanje: »Varnost naših kupcev je v ospredju naše pozornosti, zato smo 15. februarja okrepili varovanje naših centrov. Želimo si razmer, v katerih bodo uspeh ali neuspeh našega podjetja določali zgolj in samo kupci. Ti se dolgoročno vedejo racionalno in za svoj denar izberejo ponudnika, ki jim za isto ceno ponudi čim več.« Kordež še pričakuje, da bodo politiki s svojimi odločitvami našli racionalne kompromisne rešitve, ki bodo gospodarstvu obeh držav omogočili nadaljnji razvoj.
Marmor Hotavlje je z novim letom v Topoli, mestecu, ki leži 70 kilometrov južno od Beograda, poskusno zagnal proizvodnjo kamnoseškega obrata z dvanajst zaposlenimi. Od srbskega trga si na Hotavljah veliko obetajo, saj sicer ne bi v investicijo skupno vložili milijonov evrov. V Srbiji so najbolj znani po večletnem opremljanju znamenitega hrama sv. Sava s kamnoseškimi izdelki, poleg tega pa imajo v delu še več novih projektov. »Zadnji meseci so zelo napeti, saj se politična zaostrenost odraža na pridobivanju novih poslov, kar nam investitorji tudi povedo,« pravi Gregor Žontar, predsednik uprave Marmor Hotavlje in dodaja: »Slovenski delavci na čelu z direktorjem Janezom Bizjakom so pazljivi, kar pomeni, da se zvečer ne sprehajajo po ulicah, da pazijo, kje vozijo s slovenskimi registrskimi oznakami in podobno. Do sedaj se je zgodil en incident, ko so našli avtomobil v varovani garaži s prerezanimi pnevmatikami.« V Srbiji je trenutno žal politika pred gospodarstvom, glede slovenskega priznanja Kosova pa Žontar meni, da se bo ob tem primeru pokazala slovenska politična zrelost in pripravljenost pomagati gospodarstvu.
Žirovska M Sora je lani na Kosovu ustanovila podjetje za prodajo stavbnega okovja proizvajalcem oken. Odločitev za takšen korak je bila logična, saj so v preteklosti že veliko sodelovali s kupci s Kosova, s tem pa so približali ponudbo in olajšali logistiko nabave, hkrati pa podobne ponudbe do tedaj na tem območju ni bilo. »V naši delniški družbi si želimo, da bi Kosovo čim hitreje začelo delovati kot prava in pravna država, saj sedaj obstaja ogromno nelegalne trgovine. Tako nekateri ne plačujejo carin in davkov, zato je naša ponudba težje konkurenčna,« težave s poslovanjem na Kosovu pojasnjuje Aleš Dolenc, direktor M Sora. Dodaja, da je njihovi družbi popolnoma vseeno, ali bo Slovenija Kosovo priznala teden prej ali kasneje, saj od politike nikoli niso pričakovali več kot le to, da jim ne bi dodatno oteževala poslovanja. Vprašanja o poslovanju v nemirni Srbiji in novi državi Kosovo smo naslovili na še nekaj gorenjskih podjetij, kjer pa so bili odgovorni ali odsotni ali niso bili pripravljeni na pogovor.