Reforma deluje, še bolj bo s popravki

Besedilo: Cveto Zaplotnik
petek, 7. marec 2008 / 06:00

V letu državnozborskih volitev je »peti« hvalo vladi že mogoče razumeti kot del volilne kampanje ali celo kot navijanje za določeno politično opcijo, a vendarle je tudi tej vladi, ob vseh očitkih, ki jih je deležna, treba priznati, kar so na glas povedali tudi nekateri člani sveta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nedavni seji, na kateri je bila osrednja točka usklajevanje pokojnin z gibanjem plač. Vlada je v zadnjem času storila kar nekaj dobrih del za dobrobit slovenskih upokojencev: prvič - s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dosegla (bolj) usklajeno gibanje plač in pokojnin; drugič – vsa leta tekoče izpolnjuje zakonske obveznosti in s tem omogoča zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da mu za izplačilo pokojnin ni treba najemati posojil in da upokojenci redno dobivajo pokojnine, in tretjič – vlada kljub opozorilom iz Bruslja in pomislekom nekaterih domačih ekonomistov o dolgoročni finančni vzdržnosti pokojninskega sistema vztraja pri sedanji pokojninski reformi, pri tem pa ji pritrjuje tudi prvi mož pokojninskega zavoda Marijan Papež, ki pravi: »Ni razlogov za radikalne spremembe pokojninskega zakona.«

Korenite spremembe zakona morda res še ne bo tako kmalu, zagotovo pa bodo popravki, ki ne bodo le lepotni, ampak bodo imeli vsaj predznak »male pokojninske reforme«. Nakazujeta jo že lizbonska strategija in strategija ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki v naslednjih petih letih predvidevata kar precejšnje zvišanje starostne meje za upokojevanje. Da je v sedanjem pokojninskem zakonu nekaj narobe, kaže tudi to, da se ob evropskih in slovenskih težnjah po čim kasnejšem upokojevanju povprečna starost moških ob upokojitvi pri nas zaradi možnosti znižanja starostne meje (zavoljo skrbi za otroke in uveljavljanja dodane dobe) celo znižuje in da se po sedanji zakonodaji lahko upokojijo celo prej, kot so se pred pokojninsko reformo. Ob koncu leta 2004 so bili moški ob upokojitvi povprečno stari 62 let in 6 mesecev, v letih 2005 in 2006 le 61 let in 8 mesecev, lani 61 let in 10 mesecev.

Če bi vprašali upokojence, kako živijo, bi vsaj tisti z najnižjimi pokojninami zanesljivo odgovorili, da bolj slabo, še zlasti odkar se je občutno podražila hrana. Raziskava, ki jo je po naročilu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja, se omejuje na obdobje 2003–2005, a kljub temu razkriva nekatere zanimive ugotovitve. Delež upokojencev, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih, se povečuje, po podatkih iz obdobja 2003–2005 živi v takšnih gospodinjstvih skoraj 62 odstotkov vseh upokojencev v Sloveniji. Dohodkovni položaj teh upokojencev se je v primerjavi z obdobjem pred pokojninsko reformo nekoliko poslabšal, v primerjavi z obdobjem 2001-2003 pa se je celo izboljšal, predvsem na račun zmanjševanja deleža vzdrževanih oseb v upokojenskih gospodinjstvih. Med tistimi, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih, so v najbolj ugodnem dohodkovnem položaju upokojenski pari, v najslabšem pa samske ženske.