Mladi novinar

OŠ Šenčur

Gledali smo: Kok ti men zdej dol visiš

Mark Ravenhill: Kok ti men zdej dol visiš

Režija: Vito Taufer

Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

Predstava: 16. februarja 2008

Ura in dvajset minut brez odmora

Predstava je najstniška komedija, ki želi vzgajati ciljno publiko – najstnike. Sporočilo predstave je vsekakor poučno – slava ni vse in slaven je lahko le redek posameznik, ki se znajde ob pravem času na pravem mestu in skriva v sebi talent. Vsebinsko predstava ni zadovoljila mojih pričakovanj, saj se mi zdi nekoliko privlečena za lase. Štiri najstnice želijo na vsak način postati slavne, zato »dajo dvojko« svojim fantom, ki njihove potrebe po slavi ne razumejo. Na poti do slave si pomagajo s sanjarjenjem, horoskopi, vedeževalcem. Kdo od nas se ne zaveda, da je hoditi s slavnimi in biti slaven skoraj nemogoče? Čeprav so me fantje bolj prepričali od deklet, ker so realnejši in trdno stojijo na tleh, jim očitam slepo zaljubljenost, obup ob dekletovi zavrnitvi in odpuščanje. Le kateri najstnik je zmožen takega ravnanja? Fantje skupaj z dramskim krožkom uprizorijo glasbeno uspešnico in slavo, zato jih dekleta moledujejo, naj jih sprejmejo nazaj. Naivnost deklet v tem momentu se mi zdi pretirana, saj so zaslepljene od slave nasedle potegavščini. Na koncu jim fantje odprejo oči, da končno spoznajo, da je ljubezen pomembnejša od slave.

Rada bi pohvalila igralsko zasedbo. Janja Majzelj, Romana Šalehar, Neda R. Bric in Mojca Partljič so prepričljivo odigrale sanjajoče najstnice in skrbno posnemale njihovo vedenje. Moški del Matija Vastl, Uroš Maček, Robert Prebil, Boris Kos so uspešno prikazali bes, srd od deklet zapuščenih frajerjev, ki so s sočnim jezikom na nas vplivali skrajno realistično. Komično so delovali kostumi, za katere je poskrbela Mateja Benedetti, saj so bili odrasli igralci oblečeni kot najstniki; fantje v raperskih kavbojkah in supergah, dekleta pa v nepogrešljivih minicah in globokih dekoltejih.

Glasbeno uspešnico Kok ti men zdej dol uspeš, s katero fantje zasedbe Hudo zasenčijo dekleta, je priredil Saša Lošić, in tudi ta je ušesom prijetna in predstavi primerna.

Najstnikom v poduk, staršem v zabavo

Všeč mi je bilo, da so igralci uporabljali sleng in se na ta način publiki še bolj približali. Ogled predstave vsekakor priporočam najstnikom, ki sanjajo, da bodo nekoč slavni, saj jih bo predstava močno streznila. Pohvalno je tudi to, da gledališča s predstavami skrbijo tudi za najstnike in če želijo, da bomo v hram kulture zahajali tudi pozneje, naj s takim trendom tudi nadaljujejo.

Tjaša Čebašek, 9. a, OŠ Šenčur

Za smeh: Izjave naših izjemnih učencev

Odličnjak iz 9. razreda je v testu napisal, da je največji slovenski pesnik France Prešeren pesem Apel in čevljar posvetil Anžetu Kopitarju.

(Prešeren je pesem Apel in čevljar posvetil Jerneju Kopitarju, Anže Kopitar pa je naš najboljši hokejist.)

Učiteljica slovenščine je med poukom vprašala učence: »Kakšna je razlika med vestjo in poročilom?« V razredu je nastala tišina, učiteljica pa se je začela smejati in rekla: »Vest peče, poročilo pa ne.«

Učiteljica geografije pokliče učenko osmega razreda pred tablo in jo glasno vpraša: »Kaj je značilno za Sibirijo?« Učenka momljaje: »Poletje.«

(Za Sibirijo je značilno, da so celo leto temperature zelo nizke, ker je podnebje polarno in subpolarno.)

Učiteljica geografije med spraševanjem postavi vprašanje učencu: »Katero je glavno mesto Rusije?« Učenec odgovora očitno ne pozna, saj je povsem tiho. Takrat pa kot iz topa iz razreda prileti odgovor: »Glavno mesto Rusije je Tadžikistan!«

(Glavno mesto Rusije je Moskva.)

Učiteljica zgodovine sprašuje učenko o odkritju Amerike. Ker ji želi pomagati, jo vpraša: »Ali je Krištof Kolumb odkril celino, kjer leži Slovenija?« Učenka odgovori: »Ja. Slovenija leži v Ameriki.«

(Slovenija leži v Evropi.)

Učiteljica geografije vpraša učenko: »Kje leži Triglavski narodni park?« Sošolci se trudijo s prišepetavanjem. Učenka je nekaj časa tiho in napeto posluša, potem pa izusti: »V SZ Aziji.«

(Triglavski narodni park leži v SZ Sloveniji)

Med odmorom se učenka 5. razreda glasno uči in reče: »Zemljo obdaja lepinja, ki jo imenujemo ozračje ali atmosfera.

(Zemljo obdaja lupina/plast, ki jo imenujemo ozračje ali atmosfera.)

Učiteljica angleščine med poukom vpraša skupino učencev: »What is your answer?

Učenci odgovorijo: »The most pretty girl in our class is Jure.«

(»Najlepše dekle v našem razredu je Jure.«)

Rok Pavlič, 8. a, OŠ Šenčur