Jurij Souček in otroci, ki imajo radi Miškolina. (Foto: Anka Bulovec)

Zimzeleni Miškolin

V Linhartovi dvorani je bila od 11. do 24. februarja razstava Miškolinov oče o mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču.

Radovljica – Na slovesnosti ob odprtju razstave so bili gostje pisateljevi potomci in »boter« nadvse priljubljene pravljične osebe Miškolina Jurij Souček, kakor je dejal direktor Linhartove dvorane Andrej Kokot. Razstava, ki sta jo skupaj pripravili Linhartova dvorana in knjižnica A. T. Linharta, je poklon Ribičičevemu obsežnemu pisateljskemu opusu za otroke, v katerem najdemo zgodbe, pravljice in dramska besedila. Med številnimi deli, ki so nekoč navduševala mlade bralce in mlade po srcu, bi nekatera kot klasika slovenske mladinske književnosti zahtevala tudi več zdajšnje založniške pozornosti.

O odnosu do umetnikov, pisateljev, ki jih po eni strani kritiki povzdigujejo, po drugi pa obvezno za vsakogar najdejo tudi dlako v jajcu in jim ceno določajo šele po smrti s poveličanjem in nagrobnikom, je Jurij Souček uvodoma imenitno interpretiral tekst Cirila Kosmača. Nato pa je razodel, kako z Miškolinom prijateljujeta že vse življenje oziroma od tistikrat, ko se je še spopadal s črkami. Miškolin je bila ena od treh knjig, ki ga je pripeljala k resničnemu branju. Dobitnik Borštnikovega prstana je bil prvi, ki je zgodbo o simpatičnem, preprostem, zvedavem, navihanem in bistrem »Najmišku« priredil še za črno belo televizijo, za radio in imenitno predstavo ljubljanskega Mini teatra. »Skrivnost Ribičičevega Miškolina je v njegovi preprostosti, življenjskosti in prostodušnosti, v premišljeno prikriti edukativnosti ... To, da ga imajo otroci tako radi, kaže, da je zares dobro napisan.«

Odprtje razstave so prisrčno popestrili s šestimi skladbicami še nešolarji, mali pevci in glasbeniki iz društva Muzike pod vodstvom Marije Kolar in v premorih med skladbami sproščeno odgovarjali Juriju Součku, ki jih je to in ono spraševal po »Miškolinovo«.

Kmalu po odprtju razstave se je Miškolin še enkrat vrnil v Radovljico, v polno dvorano zvedavih otrok in njihovih spremljevalcev in v predstavi Mini teatra iz Ljubljane navdušil vse generacije. Miškolin v lutkovni izvedbi, predstavo je režiral Robert Valtl z opaznim igralskim deležem, domiselno scensko rešitvijo in prisrčnimi lutkami, je vnovič potrdil, da je zares »zimzelenček« slovenske mladinske književnosti in gledališča za mlade.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

KAD in SOD prodala deleže v kamniškem Stolu

Ljubljana - Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in družba DSU so na sredini dražbi podjetju Autoakustika prodale 89,84-odstotni delež kamniškega Stola. Za delež te p...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Uspelo jima je

Zaključili smo skupno akcijo Gorenjskega glasa in športnega centra Prošport Preoblikujte svoje telo, v kateri sta sodelovali Špela Tičar in Gizela Zaplotnik pod osebnim trenerstvom Damjana Frasa. Obe...

Kultura / sreda, 27. april 2011 / 07:00

O soški postrvi

V Galeriji Kranjske hiše je na ogled fotoreportaža z naslovom Reševanje soške postrvi avtorja Luke Dakskoblerja.

Zanimivosti / sreda, 27. april 2011 / 07:00

V Škofji Loki tekmovali lesarji

Dijaki enajstih slovenskih lesarskih šol so v Škofji Loki tekmovali na Lesariadi 2011.

Slovenija / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Grims predlaga uzakonitev celotne Zdravljice kot himne

Ljubljana - Poslanec Branko Grims (SDS) ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve predlaga spremembe v zakonu, po katerih bi Zdravljico kot himno v prihodnje na najvišjih d...

Kultura / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Generacija `70

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavljajo štirje kranjski slikarji iz "generacije" Jože Eržen, Jože Trobec, Franc Feldin in Alenka Kham Pičman.