Ustvarjata gorniško zgodovino

Besedilo: J. R.
nedelja, 2. marec 2008 / 06:00

Janez Brojan in Boris Robič sta prejemnika spominskih priznanj Planinske zveze Slovenije.

Pri Planinski zvezi Slovenije ne pozabljajo na svoje člane, ki desetletja ustvarjajo gorniško zgodovino. Ob okroglih jubilejih jim podelijo spominske plakete. Letos sta med 21 nagrajenci dva iz občine Kranjska Gora, in sicer Janez Brojan in Boris Robič.

Janez Brojan iz Mojstrane sodi med legendarne osebnosti slovenskega gorništva. Predvsem velik je njegov prispevek v alpinističnih vrstah in gorski reševalni službi. V njegovi zbirki velikih dejanj so številni vrhunski plezalni vzponi v najtežjih stenah v letih 1965-1975 v domačih in tujih gorah. Bil je udeleženec alpinističnih odprav v Hindukuš in Himalajo. Šestindvajset let je bil na čelu postaje GRS Mojstrana, sodeloval je na več kot petsto reševalnih akcijah. Z nenehnim usposabljanjem je postal reševalec letalec in inštruktor letalskega reševanja. V GRS je opravljal več drugih pomembnih funkcij. Bil je eden od ustanoviteljev Mednarodnega tabora mladih alpinistov treh dežel. Za vse zasluge je ob 60-letnem osebnem jubileju prejel Spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije. Ob prejemu je dejal: »Bil sem kar malo presenečen ob podelitvi plakete, saj sem bil eden redkih, ki jo je dobil že ob 60-letnici. Drugi jo navadno dobijo šele ob višjih jubilejih. Človek občuti zadovoljstvo, da je opravil veliko delo in so ga drugi opazili. Še naprej se bomo trudil, da bom še kaj prispeval v dobrobit planinstva.«

Boris Robič iz Gozda Martuljka pa se je v planinske vrste vključil leta 1949. V domačem društvu je bilo kup dejavnosti, ki so ga zamikale. Organizirali so tekmovanja, družabna srečanja, kmalu so se začele udarniške akcije. Sodeloval je pri urejanju poti in postavljanju markacij. Veliko dela je opravil pri gradnji bivaka, s katerim je društvo poskrbelo, da v njem alpinisti ob vzponih na vrhove najdejo varno zavetje. Opravljal je še številna druga dela, vedno z voljo in veseljem. Priznanje je prejel ob 70-letnem jubileju. Prav tako je bil prijetno presenečen, ko je izvedel za to: »Kar dvakrat sem prebral vabilo na podelitev, da sem verjel, da je res. Ob tem sem se vprašal, če je res, da sem ga zaslužil. Seveda sem obenem vesel in rad se ob tem spomnim neke misli, ki sem jo sam malo predelal. V starejših letih ne štej denarja, čeprav veš, da ga vedno potrebuješ. Denar ni vse, ne moreš z njim plačati priznanja, ki si ga dobil za opravljeno delo.«