Zavetišče za odslužene konje

Med osemnajstimi konji imata le dva slovenska lastnika, večina jih prihaja iz Italije. Najstarejši ima že 35 let.

Mošnje - Tekmovalni konji ponavadi nimajo prav lepega življenja, iz izkušenj vesta Polona Šarc in Saša Krainer, tekmovalni jahačici in lastnici za sedaj edinega zavetišča za odslužene konje v Sloveniji. Življenje teh sicer družabnih, črednih živali je ponavadi popolnoma podrejeno temu, da služijo človeku. Ko odslužijo svoje – in mnogi lastniki tekmovalne konje menjajo na dve, tri leta – postanejo le še odvečen strošek.

Za osemnajst konj, kolikor jih je ta čas v zavetišču, se je s koncem tekmovalne kariere pravzaprav šele začel najprijetnejši čas življenja. »Konji so socialne, čredne živali,« pojasnjuje Polona Šarc, ki se s konji profesionalno ukvarja že tako rekoč vse življenje, večino izkušenj za delo z njimi pa si je nabrala v tujini. »Zelo so družabni, a so jih ljudje osamili in jim vzeli možnost druženja, zato so v stalnem stresu. Tu jih pustimo, da so skupaj in da se znotraj te večje skupnosti oblikujejo manjše skupine konj, ki jih nikoli nasilno ne ločujemo.«

Živali v glavnem živijo na prostem, na štirih hektarih pašnikov. »Približno dve leti traja, da se konj, ki pride k nam, umiri, da ugotovi, da mu je tu dobro in da se navadi na sicer drugačne, a mnogo boljše življenjske razmere, kot jih je bil vajen. Potem je kot prerojen, postane bolj vitalen in odporen. Tudi poškodbe se pri teh konjih bistveno hitreje pozdravijo kot pri tistih, ki živijo v neprestanem stresu. In ko pride njihov čas, se v miru poslovijo.«

Polona Šarc in Saša Krainer upata, da se bo tudi pri nas miselnost vendarle spremenila in odsluženi konji ne bodo več končali v klavnicah ali uspavani z injekcijami takoj, ko ne bodo dosegli več vrhunskih rezultatov. Zato bi radi svoj hotel za konje razširili – idealno bi bilo, če bi lahko imeli 25 konj, pravita, osnovno dejavnost pa že sedaj dopolnjujeta z delavnicami šole jahanja po naravnem načinu. Načrtujeta, da bosta še pred poletjem zgradili odprto jahališče in v Podvinu odprli tako ljudem kot konjem prijazen jahalni center.