Stavba je oblikovana kot skalna gmota, oblečena v sivo pločevino.

Nova priložnost za planinski muzej

Še ta mesec naj bi se s projektom Slovenski planinski muzej prijavili na nov razpis evropskih strukturnih skladov. Če bodo uspeli, bodo maja pričeli graditi.

Mojstrana – Poklical nas je bralec, ki že dalj časa spremlja projekt gradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Sprašuje se, kaj se trenutno dogaja s projektom in predvsem, kakšen muzej so si zamislili snovalci, glede na to, da bo samo gradnja prve faze stala več kot tri milijone evrov. Obrnili smo se na vodjo projekta Mira Eržena, ki je podrobno predstavil projekt. Kot je povedal, so o ureditvi muzeja planinstva sanjale že generacije planincev. Konec 80. let prejšnjega stoletja je nato vendarle padla odločitev, da bo muzej stal v Mojstrani. Zaradi težav s stečajnim postopkom in denacionalizacijo je zamisel o razširitvi obstoječe stavbe Triglavske muzejske zbirke padla v vodo, prav tako dogovarjanja o nakupu hotela Triglav sredi Mojstrane. Tako so začeli razmišljati o novi stavbi na novi lokaciji in leta 2002 so ob pomoči Občine Kranjska Gora odkupili zemljišče ob cesti Mojstrana-Vrata, v neposredni bližini obstoječe stavbe Triglavske muzejske zbirke. Gradbeno dovoljenje so pridobili leta 2006 in takoj začeli izdelovati projektno dokumentacijo. Istega leta so se prijavili na razpis norveškega sklada, a žal niso bili uspešni. Leta 2007 so poskusili znova, tokrat s kandidaturo projekta za denar evropskih strukturnih skladov v okviru ministrstva za lokalno samoupravo. A spet so bili neuspešni, tokrat zaradi nekaterih pomanjkljivosti v investicijskem programu. »Razočaranje je bilo seveda veliko, a dobra tolažba je bila v tem, da so bile pomanjkljivosti takega značaja, da jih je bilo možno hitro odpraviti, in uspeh na drugem razpisu v mesecu septembru je bil praktično zagotovljen,« pripoveduje Eržen. A spet se je zapletlo. »Projektanti so tik pred septembrskim razpisom končno le izdelali PZI dokumentacijo, ki pa je prinesla zastrašujoče 30-odstotno povečanje vrednosti izvedbe projekta. V hipu je vse padlo v vodo …« Snovalci projekta so se znašli v hudih težavah, kako znova zapreti finančno konstrukcijo. Ker po Erženovih besedah trkanje na državna vrata ni prineslo uspeha, so edino rešitev videli v ustanovitvi fundacije, ki naj bi začela zbirati del potrebnega denarja. Tako so ustanovili Ustanovo Avgusta Delavca, ki naj bi zbrala 520 tisoč evrov. Ministrstvo za kulturo naj bi zagotovilo petsto tisoč evrov, Občina Kranjska Gora 520 tisoč evrov, za 1,6 milijona evrov pa se bodo predvidoma še ta mesec prijavili na razpis strukturnih skladov ministrstva za lokalno samoupravo. Če bodo na razpisu uspeli, bodo graditi pričeli maja letos, delo pa bo potekalo v dveh delih. V prvi fazi, ki naj bi bila končana konec leta 2009, bodo pridobili prek 1600 kvadratnih metrov površin. V drugi fazi (ta bo na vrsti kasneje, zanjo še ni zbran denar) pa naj bi pridobili še dodatnih osemsto kvadratnih metrov površin. Objekt bo oblikovan kot skalna gmota, oblečena v pločevino. In kakšna bo vsebina? Kot pravi Eržen, bodo v muzeju ohranjali in predstavljali slovensko planinsko dediščino, predstavljali vzgojno-naravovarstvene vsebine naših planin, evidentirali, proučevali ter promovirali planinsko dediščino doma in po svetu. Dejavnost bodo dopolnjevali s prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekcijami, izobraževalnimi delavnicami ter predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bodo tudi strokovne izlete, obiskovalcem posredovali podatke o varnem gibanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnosti izletov in vzponov. Skratka, Slovenski planinski muzej ne bo zgolj muzej, temveč naj bi postal atraktivno vzgojno-informacijsko središče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2022 / 18:10

Življenje jadralca je težko opisati

Walter Teršek iz Preddvora se je leta 2019 s svojimi sedemindvajsetimi leti z jadrnico Lady Ivana podal na pot okoli sveta. Po brodolomu, ki ga je doživel in preživel, je napisal knjigo 10 m svobode....

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 2. junij 2024 / 22:31

Medvedi v dobrem stanju

Inšpekcijski nadzori inšpektorata RS za naravne vire in prostor iz marca in aprila so pokazali, da so medvedi v ujetništvu, za katere so bila izdana dovoljenja za zadrževanje v ujetništvu do naravne s...

Zanimivosti / nedelja, 2. junij 2024 / 22:29

Ker nesreča nikoli ne počiva

Na srečanju ekip v nudenju prve pomoči v Tunjicah se je v šestih scenarijih nesreč pomerilo pet ekip. Vajo so si z zanimanjem ogledali tudi obiskovalci.

Nasveti / nedelja, 2. junij 2024 / 22:21

Preboj navad

Najprej rabimo čas. Če hočemo nekam priti, moramo najprej vedeti, kje smo. Nujno potrebujemo čas in se začeti opazovati. Kadar je naš delovnik predolg, preprosto ni časa, da bi opazovali s...

Razvedrilo / nedelja, 2. junij 2024 / 22:19

Minilo šestdeset let

Pred kratkim so se na Gimnazijo Kranj vrnili nekateri maturanti, ki so zrelostni izpit opravili pred šestdesetimi leti. Vsi se srednješolskih let spominjajo z velikim veseljem.

GG Plus / nedelja, 2. junij 2024 / 22:15

O preddvorskih dušnih pastirjih

Zgodovino preddvorske občine in župnije so zaznamovali tudi duhovniki. O duhovnikih, ki so bili rojeni na območju občine, in o dušnih pastirjih, ki so bili poslani v župnijo, pripoveduje zbornik, izda...