Nova priložnost za planinski muzej

Še ta mesec naj bi se s projektom Slovenski planinski muzej prijavili na nov razpis evropskih strukturnih skladov. Če bodo uspeli, bodo maja pričeli graditi.

Mojstrana – Poklical nas je bralec, ki že dalj časa spremlja projekt gradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Sprašuje se, kaj se trenutno dogaja s projektom in predvsem, kakšen muzej so si zamislili snovalci, glede na to, da bo samo gradnja prve faze stala več kot tri milijone evrov. Obrnili smo se na vodjo projekta Mira Eržena, ki je podrobno predstavil projekt. Kot je povedal, so o ureditvi muzeja planinstva sanjale že generacije planincev. Konec 80. let prejšnjega stoletja je nato vendarle padla odločitev, da bo muzej stal v Mojstrani. Zaradi težav s stečajnim postopkom in denacionalizacijo je zamisel o razširitvi obstoječe stavbe Triglavske muzejske zbirke padla v vodo, prav tako dogovarjanja o nakupu hotela Triglav sredi Mojstrane. Tako so začeli razmišljati o novi stavbi na novi lokaciji in leta 2002 so ob pomoči Občine Kranjska Gora odkupili zemljišče ob cesti Mojstrana-Vrata, v neposredni bližini obstoječe stavbe Triglavske muzejske zbirke. Gradbeno dovoljenje so pridobili leta 2006 in takoj začeli izdelovati projektno dokumentacijo. Istega leta so se prijavili na razpis norveškega sklada, a žal niso bili uspešni. Leta 2007 so poskusili znova, tokrat s kandidaturo projekta za denar evropskih strukturnih skladov v okviru ministrstva za lokalno samoupravo. A spet so bili neuspešni, tokrat zaradi nekaterih pomanjkljivosti v investicijskem programu. »Razočaranje je bilo seveda veliko, a dobra tolažba je bila v tem, da so bile pomanjkljivosti takega značaja, da jih je bilo možno hitro odpraviti, in uspeh na drugem razpisu v mesecu septembru je bil praktično zagotovljen,« pripoveduje Eržen. A spet se je zapletlo. »Projektanti so tik pred septembrskim razpisom končno le izdelali PZI dokumentacijo, ki pa je prinesla zastrašujoče 30-odstotno povečanje vrednosti izvedbe projekta. V hipu je vse padlo v vodo …« Snovalci projekta so se znašli v hudih težavah, kako znova zapreti finančno konstrukcijo. Ker po Erženovih besedah trkanje na državna vrata ni prineslo uspeha, so edino rešitev videli v ustanovitvi fundacije, ki naj bi začela zbirati del potrebnega denarja. Tako so ustanovili Ustanovo Avgusta Delavca, ki naj bi zbrala 520 tisoč evrov. Ministrstvo za kulturo naj bi zagotovilo petsto tisoč evrov, Občina Kranjska Gora 520 tisoč evrov, za 1,6 milijona evrov pa se bodo predvidoma še ta mesec prijavili na razpis strukturnih skladov ministrstva za lokalno samoupravo. Če bodo na razpisu uspeli, bodo graditi pričeli maja letos, delo pa bo potekalo v dveh delih. V prvi fazi, ki naj bi bila končana konec leta 2009, bodo pridobili prek 1600 kvadratnih metrov površin. V drugi fazi (ta bo na vrsti kasneje, zanjo še ni zbran denar) pa naj bi pridobili še dodatnih osemsto kvadratnih metrov površin. Objekt bo oblikovan kot skalna gmota, oblečena v pločevino. In kakšna bo vsebina? Kot pravi Eržen, bodo v muzeju ohranjali in predstavljali slovensko planinsko dediščino, predstavljali vzgojno-naravovarstvene vsebine naših planin, evidentirali, proučevali ter promovirali planinsko dediščino doma in po svetu. Dejavnost bodo dopolnjevali s prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekcijami, izobraževalnimi delavnicami ter predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bodo tudi strokovne izlete, obiskovalcem posredovali podatke o varnem gibanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnosti izletov in vzponov. Skratka, Slovenski planinski muzej ne bo zgolj muzej, temveč naj bi postal atraktivno vzgojno-informacijsko središče.