Mitja Rotar

S Skupino Krater do večje konkurenčnosti?

V Skupini Krater so prepričani, da bodo v strahotni konkurenci na evropskem tiskarskem trgu uspešni le povezani. Povezovanje z Gorenjskim tiskom bi bilo dobro za vse strani.

Kranj – Čeprav je Okrožno sodišče v Kranju pretekli teden zavrnilo zahtevo nekdanjega vodstva družbe Primož Trubar po začasni odredbi, ki bi zaradi nepravilnosti pri sklicu skupščine družbe ustavila delo novega vodstva, ki želi izničiti prodajo delnic Gorenjskega tiska Papirservisu in nekaterim družbam, se je vodstvo tiskarsko-papirniške Skupine Krater, ki ji Papirservis pripada, odločilo pojasniti svoje namene pri tem nakupu. Predsednik upravnega odbora Mitja Rotar je namreč v torek na Gorenjski tisk poslal odprto pismo, v katerem je predsednika družbe Gorenjski tisk Aleksandra Troho pozval »k posredovanju vprašanj in morebitnih bojazni za prihodnost družbe Gorenjski tisk, d. d. Skupina Krater želi odgovoriti na morebitna vprašanja glede prihodnjega razvoja družbe Gorenjski tisk, d. d., saj je v zadnjem času v medijih prišlo do več zavajajočih sporočil«.

Mitjo Rotarja, predsednika upravnega odbora Skupine Krater, smo povabili k pogovoru.

Aleksander Troha, predsednik uprave Gorenjskega tiska, se je po presenetljivih lastniških spremembah in objavi prevzemne namere predvsem pritožil nad blokado, ki jo pomeni ta objava, saj je omejen le na tekoče poslovanje. Hud zaplet s prodajo delnic in pravicami do razpolaganja in glasovanja, ki se že rešuje na sodišču, utegne takšno blokado močno podaljšati, po nekaterih ocenah celo za leto in več, kar bo ogrozilo nekatere nujne spremembe za to, da se negativni trendi pri poslovanju Gorenjskega tiska obrnejo navzgor. Kako iz te zagate?

»Najprej bi rad poudaril, da je Skupina Krater, ki jo sestavlja 20 družb s področij tiskarstva, papirno-predelovalne industrije, založništva in medijev, izrazito produktivno naravnana skupina. Smo relativno mlada družina, zbrali smo se v začetku leta 2005, in se skušali organizirati tako, da bomo konkurenčni v evropskem merilu in da bomo s tem tudi ohranili precejšen ugled slovenske grafične industrije, ki ga je vedno imela. Uspešni smo pri komercialnem trženju in v tem smislu vidimo tudi velike interese in prednosti v povezovanju z Gorenjskim tiskom.

Zelo cenimo blagovno znamko Gorenjskega tiska, že vrsto let dobro poznamo njegov ustroj in prav tako že vrsto let v kooperacijskih in skupnih komercialnih poslih dobro sodelujemo. Ocenjujemo, da bi kapitalsko povezovanje to sodelovanje v dobro vseh še okrepilo.

Kar zadeva ocene gospoda Trohe, ki prihaja iz EGP, ki je predvsem kartonažno podjetje, sem prepričan oz. upam, da dela v dobro Gorenjskega tiska. Dejstvo je, da kartonažna dejavnost, ki je sicer pomembna tudi v Gorenjskem tisku, prinaša največjo dodano vrednost, pa tudi trg ni tako zahteven kot pri tisku, zato je zanjo tudi največje zanimanje. Mi smo bolj tiskarsko naravnani in nas bolj zanima ta dejavnost, ki je tudi v Gorenjskem tisku prevladujoča. Zato vidim v povezovanju same pozitivne učinke.

Glede omejitve upravi za tekoče poslovanje, pa menim, da ne sme biti ovira, saj so prav tekoči posli za uspešno poslovanje najpomembnejši.«

Kakšna je vaša ocena položaja na tiskarskem trgu?

»Predvsem kaže poudariti, da je konkurenca v Evropi strahotna. Samo v krogu štiristo kilometrov okoli Milana je kapacitet dovolj za vse tiskovine, ki jih potrebuje Evropa. Lahko si predstavljate, kako hud boj poteka za posle, in naša skupina je že vrsto let pri tem uspešna. Svoje tiskovine prodajamo vsem največjim založnikom od Skandinavije prek Velike Britanije, Beneluksa do Nemčije – skratka na najbolj razvitih trgih.«

Bodimo bolj konkretni. V Skupini Krater imate družbo Delo Tiskarna, ki se ukvarja s ploskim tiskom, predvsem tiskom knjig, enako kot Gorenjski tisk. Kakšne prednosti si obetate v sodelovanju?

»S ploskim tiskom se ukvarjata dve naši tiskarni: mariborska, ki se je specializirala za tisk večjih formatov, in Delo Tiskarna, ki se ukvarja s povprečnim evropskim založniškim knjižnim tiskom, ki temelji na manjših nakladah in raznovrstnosti klientov. Gorenjski tisk se je v preteklosti dokazal kot izvrsten tiskar, vendar se je bolj kot na zahodnih trgih uveljavil na vzhodnih. Ker imamo mi na zahodnih trgih dobro komercialno pokritost, se za Gorenjski tisk kaže kot nujna sinergija uveljavitev tudi na zahodu, nam pa bodo dobrodošla pota na vzhod.

Drugo, za uspešno poslovanje nujno je področje sinergij pri nabavah repro materialov – papirja, barv, prevlečnih materialov, lepenke ipd., kajti s tem bi lahko dobili konkurenčnejše možnosti nabav ter s tem boljše končne efekte. Možnih sinergij je še cel kup, na primer tehnološko-proizvodne, kot je priprava za tisk, s katero se ukvarja ena od naših specializiranih družb. Zavedati se moramo, da se bo konkurenca z razvojem na vzhodu in povezovanji na zahodu še zaostrila. Naš predlog povezovanja zato zagotovo pomeni zagotavljanje nadaljnjega obstoja Gorenjskega tiska, njegove blagovne znamke in zagotavljanje obstoječih delovnih mest.«

Zadnje dni je mogoče prebrati zelo različne ocene vrednosti družbe Gorenjski tisk. Kako ste jo vi ovrednotili?

»V nakup deleža smo šli po merilih trga oziroma regulatorja - borze. Upoštevali smo torej aktualno borzno ceno.«

Odločitve Okrožnega sodišča v Kranju, ki je na eni strani izdalo odredbo o prepovedi razpolaganja z delnicami Gorenjskega tiska in na drugi strani zavrglo zahtevek za odredbo o ničnosti skupščine družbe Primož Trubar, kažejo na to, da je verjetna tudi ničnost posla z delnicami Gorenjskega tiska. Kaj to pomeni za objavo prevzemne ponudbe, saj se rok za objavo - 2. marec, približuje?

»Odločb sodišča ne morem komentirati, se je pa izkazalo kot izredno ekspeditivno. Podobno upamo, da bo kmalu sprostilo tudi odredbo o prepovedi razpolaganja z delnicami Gorenjskega tiska. Šele tedaj se bomo lahko odločali o sami prevzemni ponudbi. Če bo prepoved obveljala, prevzemne ponudbe ne moremo objaviti. Kar zadeva ničnost posla, naj poudarim, da ne vidimo za to nikakršnega razloga.«

Ste pred objavo prevzemne namere morda že pridobili mnenje Urada za varstvo konkurence, saj gre navsezadnje za koncentracijo dejavnosti?

»Zagotovim vam lahko, da delamo in bomo delali v skladu z zakonodajo. Soglasja omenjenega urada še nimamo, če pa se bomo odločili za prevzemno ponudbo, ga bomo vsekakor pridobili.

Za prihodnji teden je napovedana skupščina delničarjev Gorenjskega tiska, ki naj bi sklepala o nakupu zemljišča Surovine neposredno ob lokaciji Gorenjskega tiska. Boste sodelovali, kako gledate na ta predlog?

»Nisem seznanjen s podrobnostmi, upam pa, da uprava ve, kaj dela. Odločitve na to temo in predloga pri nas še ni.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 20. junij 2011 / 07:00

Arcnije pod šrangarskim mlajem

Radio Sora je v sodelovanju z Agencijama Media butik in Geržina videoton pretekli petek v Škofji Loki pripravil že tradicionalni glasbeni festival, na katerem so rdeča nit slovenska narečja. Na letošn...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 25. december 2012 / 07:00

Razstava jaslic v Jalnovi hiši

Rodine - V torek, 25. decembra, bodo v Rojstni hiši Janeza Jalna na Rodinah predstavili lesene jaslice slovenskih izdelovalcev. Na razstavi sodelujejo avtorji iz različnih k...

Gospodarstvo / torek, 25. december 2012 / 07:00

Bencin se je podražil, cena dizla navzdol

Ljubljana - Cene naftnih derivatov so se opolnoči spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,8 centa na 1,486 evra in 100-oktanski za 0,6 centa na 1,503 evra...

Prosti čas / torek, 25. december 2012 / 07:00

Trije chefi za praznike

Gostilna išče šefa se je zaključila, vendar Igor Jagodic, Uroš Štefelin in Bine Volčič ostajajo v svojem chefovskem svetu. Bine in Uroš na Bledu, Igor v Ljubljani.

Nasveti / torek, 25. december 2012 / 07:00

Domača hrana za božič, silvestrovo in novo leto

Dan ali dva pred božičem spečemo potico, ki je glavna med prazničnimi jedmi. Starejši jedo potico z belo kavo ali mlekom, ostali s kompotom in sokovi. Božične jedi so v glavnem jedi od kolin: peč...

Nasveti / torek, 25. december 2012 / 07:00

Bodika in bršljan za božični dan

Božična smrečica oz. drevesce je stara tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. A če vam prostorska stiska, alergije ali zgolj naveličanost ne dopuščajo klasičnega okrasja, so zimzelene rastline prava...