V čudovit pravljični svet
V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so do konca januarja prihodnje leto na ogled pravljični svetovi ene najvidnejših slovenskih ilustratork Marlenke Stupica.
Kranj – V prednovoletnem času, ko si vsi ljudje, ne le otroci ob obiskih treh dobrih mož, vsaj nekoliko želimo pobegniti iz realnega v domišljijski in iz vsakdanjega v pravljični svet, je aktualna razstava ilustracij akademske slikarke Marlenke Stupice v Galeriji Prešernovih nagrajencev kot sveže domače maslo na hrustljavo zapečenih kruhkih. Slikarka ilustratorka, ki je na svoji več kot šestdeset let dolgi ustvarjalni poti za slovensko mladež upodobila številne svetovne in slovenske pravljične klasike Trnuljčico, Palčico, Sneguljčico, Rdečo kapico, Krojačka Hlačka, Grdega račka, Župančičevo kultno pesniško zbirko Mehurčki, Piko Nogavičko, Ostržka …, zelo redko v javnosti predstavlja svoja dela. Le dvakrat doslej je bila na ogled tako obsežna razstava njenih ilustracij, kot smo ji priča tokrat v Kranju. Da slike nerada posoja, saj jih ima raje skrbno shranjene v mapah, je povedala slikarka in dodala, da jih je kranjski razstavi namenila zato, ker gre za obsežnejšo predstavitev.
Tako je na ogled več kot dvajset originalov iz dveh ilustriranih pravljic: Sneguljčice, ki jo je slikarka ustvarila sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, in desetletje mlajše Palčice. Skupaj v dveh razstavnih nadstropjih lahko uživamo ob okrog osemdesetih delih, poleg originalov je tu še šestdeset kvalitetnih digitalnih natisov, ki jih je avtorica, pregledane in s podpisom avtorizirane, podarila v stalno zbirko galerije. Kot je povedala kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik, si je avtorica vzela veliko časa za pripravo razstave, da se je lahko za skoraj dva meseca ločila od originalih ilustracij omenjenih zgodb. Vedeti je treba, da sta obe pravljični junakinji portretni podobi njene prezgodaj umrle hčere, prav tako uspešne ilustratorke, Marije Lucije Stupica. Ilich Klančnikova je ob odprtju razstave prebrala tudi slikarkin avtoportret, umetničine misli o slikarstvu, pravljicah, ilustratorskem delu, sebi sami. Besedilo je objavljeno tudi v že tradicionalnem katalogu k razstavi. »Marlenka Stupica je pojem za slovensko otroško in mladinsko ilustracijo ter sinonim za najvišjo, svetovno umetniško kvaliteto našega knjižnega slikarstva,« je letos februarja, potem ko je slikarka prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zapisal poznavalec likovne umetnosti Milček Komelj. Svojo vrhunskost je potrjevala s številnimi nagradami in priznanji, kot je menil eden govornikov na razstavi, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, akademik Jože Trontelj, pa se sama najbrž sploh ne zaveda, koliko dobrega je s svojimi ilustracijami naredila sto tisočem slovenskih otrok, njihovih staršev, babic in dedkov. »Ilustracije Marlenke Stupica premorejo tako nežno sanjavost kot strogo natančnost,« je med drugim v nagovoru na torkovem odprtju razstave njenih ilustracij povedal minister za kulturo Uroš Grilc. Možnosti za preverjanje misli, izrečenih v torek v Galeriji Prešernovih nagrajencev, bo še dovolj. Razstava bo namreč odprta do konca januarja prihodnje leto.