Komentar: Nasmeh prijaznosti družinam

V Škofji Loki so prejšnji teden sprejeli pravilnik, ki govori o dodelitvi enkratnega denarnega prispevka staršem ob rojstvu otroka. Staršem bodo za njihovega novorojenčka dali dvesto evrov.

Nič posebnega, bi lahko rekli, večina občin v Sloveniji in na Gorenjskem takšen prispevek izplačuje že dolgo. Škofjeloško območje z izjemo sosednje občine Gorenja vas-Poljane ga doslej ni dodeljevalo, v vrhu občin z visoko stopnjo rodnosti so prepričani, da enkratno denarno darilo ne vpliva na to, da se mladi pari odločajo za rojstvo otroka in tudi ne povečuje rodnosti. Temu bi verjetno pritrdili tudi v družinah, kjer veliko otrok nimajo zaradi kakršnih koli računov, pač pa zaradi vrednot. V bližnji Davči sta kar dve družini s po desetimi otroki in tudi župan sosednje občine Železniki je s sedmimi otroki lep zgled občanom, čeprav ob številnih rojstvih niso bili deležni nobenega denarnega darila. V takem duhu najbrž bolj razmišljajo v okoljih, kjer nimajo težav z rodnostjo in je naravni prirast pozitiven, kot pa v okoljih z nizko rodnostjo, kjer se oklepajo vsake najmanjše rešilne bilke v prid večjemu številu otrok.

Resnični razlogi, ki botrujejo odločitvi za otroke, so povezani s stalnostjo služb in dohodkov mladih staršev in z urejenimi stanovanjskimi razmerami ali vsaj možnostjo, da jih kratkoročno uredijo. Vemo, da se danes mladi vse kasneje odločajo, da bodo imeli otroke, saj po študiju razmeroma pozno pridejo do zaposlitve, ki jim nudi varnost. Starost žensk, ki rodijo prvega otroka, se vse bolj pomika proti tridesetemu letu. Ko se je lani rodnost v državi nekoliko dvignila, so baby-boom pripisali ravno dejstvu, da se je za prvega otroka odločila precej močna generacija tridesetletnic. In tudi do stanovanj je danes vse težje priti, cene kvadratnega metra so se celo pri stanovanjskem skladu, kjer naj bi prednostno mislili na mlade družine, povzpele v nerazumne višine. Občinski proračuni pa niso dovolj bogati, da bi tako kot nekoč omogočali množično gradnjo neprofitnih stanovanj. V Škofji Loki, denimo, je bil zadnji razpis leta 2002. Lahko bi našteli še vrsto vzrokov, ki družinam pomagajo k odločitvi, ali naj imajo otroke, denimo tudi dostopnost in cene vrtcev, za katere država obljublja, da bo drugemu in tretjemu otroku ob hkratni vključenosti omogočila brezplačno predšolsko varstvo. Škofjeloški svetniki tokrat o globljih demografskih okoliščinah niso govorili. Kljub vsemu imajo dovolj rojstev, da jim še ne bo zmanjkalo otrok, saj se jih vsako leto rodi domala 250, več kot petsto družin pa ima več kot tri otroke. Skrbeti bi jih moral edino večji trend odseljevanja. Ko so sprejemali odločitev o dvesto evrih, ki bi jih namenili družinam ob rojstvu otroka, kar bi občinski proračun vsako leto obremenilo za blizu 50 tisoč evrov, so se strinjali, da zaradi tega ne bo nič več rojstev. Soglašali pa so, da je to dejanje »nasmeh prijaznosti« družinam. Ko se jim rodi nov družinski član, jim dvesto evrov sicer ne bo rešilo eksistence, kljub vsemu pa jim bo prišlo prav. Če drugega ne, si bodo s tem lahko kupili 15 zavojev plenic! Tako dejanje naklonjenosti pa zagotovo pripomore tudi k družbeni klimi, prijazni otrokom in družinam. Saj bi si vsi skupaj želeli, da srečujemo več mladih parov, ki pred seboj potiskajo otroške vozičke, namesto da jih videvamo v družbi psičkov, ki jim namenjajo svojo čustveno pozornost.