Ja, kar dobro mi gre

Besedilo: Igor Kavčič
nedelja, 24. februar 2008 / 06:00

Eden najobetavnejših gledaliških igralcev mlajše generacije Uroš Smolej je že pri triintridesetih dobil nagrado Prešernovega sklada. Svojo igralsko pot je začel na Jesenicah.

Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila še posebej pomembna za igralca Uroša Smoleja, po rodu z Jesenic, ki pa si je pred desetimi leti po končanem študiju dramske igre na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo svoj dom poiskal v Ljubljani, bližje Mestnemu gledališču Ljubljanskem, kjer je tudi zaposlen. Bil je namreč eden šestih prejemnikov nagrade Prešernovega sklada, najvišjega priznanja, ki ga lahko prejme slovenski umetnik za posamezne dosežke na svojem ustvarjalnem področju. Nagrado je dobil za vlogo Konferansjeja v muzikalu Kabaret, zadnje leto in pol veliki uspešnici MGL, saj je v tej vlogi skupaj odigral že 74 ponovitev. Za to vlogo je Smolej prejel že Severjevo nagrado 2006, Dnevnikovo nagrado 2007 in Borštnikovo nagrado 2007, za svoje profesionalno delo v gledališču pa je nagrade dobival že vse od študentskih let.

»Vse nagrade, ki sem jih doslej prejel, mi pomenijo veliko, saj so potrditev, da to, kar delam, delam dobro, hkrati pa mi dajejo zagon za naprej. Mislim, da je to tudi njihov namen, saj se od nagrad pri nas ne da obogateti, kaj šele, da bi se prevzel zaradi njih. Seveda pa bi lagal, če bi dejal, da mi ne ugaja, kadar gledališka srenja na ta način opazi moje delo. Priznanje drugih me bogati kot igralca, lahko si rečem: O.K., delam dobro, še bolj se bom potrudil. Spadam med ljudi, ki niso prehitro zadovoljni sami s sabo, hkrati pa tudi nisem eden tistih, ki bi zaspali na lovorikah. Ne, nagrade niso za to, da bi dobil občutek, da mi v življenju niti s prstom ni več treba migniti in da poslej lahko le še uživam na krilih nekakšne slave,« ob nagradi razmišlja Uroš Smolej, ki je pri triintridesetih letih zagotovo eden mlajših prejemnikov nagrad s Prešernovim imenom.

Stroka in gledalci pravijo, da je v Kabaretu odigral svojo življenjsko vlogo, česar pa sam ne sliši rad, saj misli v življenju igrati še mnogo pomembnih vlog, in če se bo vse ujemalo - kot tokrat - tudi kar se da dobro. »Tokrat se je vse ujemalo, od predstave do moje vloge in žanra muzikala, ki mi zelo leži. Ples, petje in igra ponujajo veliko možnosti, da se kot igralec lahko izkažeš. Očitno sem dobro izkoristil priložnost.« Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, ni naključje, da Uroša Smoleja praviloma gledamo v nosilnih vlogah, saj je njegova prisotnost na odru drugo ime za karizmatično odrsko prezenco, zavidljivo psihofizično kondicijo, premišljeno izbiro in rabo različnih igralskih sredstev ter izostren občutek za samonadzor. To je še posebej dokazoval kot Konferansje v Kabaretu. »Sreča je bila, da sem z njim dobil res polnokrven lik, ki ga je mogoče interpretirati na različne načine in iz katerega je mogoče iztisniti ogromno soka,« dodaja Smolej.

Njegovi prvi igralski začetki segajo na Jesenice, kjer je s sošolcema Gabrom Terseglavom in Sabino Kogovšek, oba sta za njim šla na igralsko akademijo in sta danes njegova stanovska kolega, sodeloval že v gimnazijski igralski skupini. Po dveh sezonah v Prešernovem gledališču v Kranju je odšel v Mestno gledališče Ljubljansko, kjer, kot pravi, dobiva veliko vlog, publika ga ima rada, dobro se počuti v igralskem ansamblu … »Ne, zdaj me ne vleče nikamor. Ne sprašujem se, zakaj nisem v Drami, v nacionalnem gledališču, kjer je res odličen igralski ansambel, igralska smetana, kjer so dobre predstave, najboljši režiserji … Ne, dokler se v MGL počutim dobro, nimam nobene potrebe, da bi odhajal kamorkoli, kjer ne vem, kaj me čaka.«

Dejstvo, da je že v tako mladih igralskih letih dobil tako pomembno nagrado, ga ne obremenjuje: »Nisem človek, da bi se preveč obremenjeval, saj potem ne bi mogel normalno živeti,« je miren Uroš, ki pa si v prihodnje želi še kakšne podobne vloge v muzikalu, kar se mu bo najbrž uresničilo že v prihodnji sezoni, ko v MGL pripravljajo novo tovrstno predstavo, rad pa bi se v konkretnejši vlogi poizkusil tudi v filmu. »S filmom si želim pridobiti več izkušenj. Doslej so bile to manjše vloge v nekaj filmih in nadaljevankah … Upam, da se bo kdaj zgodilo, da me bo kdo od režiserjev angažiral za konkretnejšo vlogo.« O tem ne dvomimo, saj je Uroš Smolej doslej več kot dokazal svoj igralski talent, ki so ga poznavalci znali prepoznati že v njegovih prvih igralskih poskusih na Jesenicah.