Anton Šarec - je ropal ali pil kavo? (Foto: Gorazd Kavčič)

Anonimnež priči postavil na laž

Na nadaljevanju sojenja zoper domnevnega roparja Gorenjske banke v Cerkljah Antona Šarca sta njegova prijatelja zagotovila, da je bil obtoženi v času ropa na kavi. Pisec anonimnega pisma je oba označil za "krivi" priči.

Kranj – V torek se je na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje zoper 47-letnega Antona Šarca iz Šmarce (občina Kamnik), obtoženega, da je 29. septembra lani okoli 8. ure skupaj z neznanim storilcem oropal poslovalnico Gorenjske banke v Cerkljah, za kar mu grozi od pet do deset let zapora. Tisto soboto sta zamaskirana roparja iz banke odnesla 7.200 evrov, piše v obtožnici. Obtoženi dejanje zanika in zatrjuje, da je bil v času ropa na kavi v lokalu v domačem kraju.

Pričal je Aleksander Regent, vodja laboratorija policijskega Centra za forenzične preiskave, kjer so opravili analizo bioloških sledi z lepilnega traku, najdenega na rešetkah, skozi katere sta roparja vstopila v banko, in v zabojniku za smeti. V strokovnem mnenju je Regent oktobra lani zapisal, da analizirane sledi z verjetnostjo, ki meji na gotovost, pripadajo Antonu Šarcu. Kasneje so opravili še dodatno analizo DNK. »Na podlagi novih rezultatov lahko z gotovostjo trdim, da biološke sledi z lepilnega traku pripadajo obtoženemu,« je povedal velikemu sodnemu senatu, ki mu predseduje sodnica Andreja Ravnikar.

Kasneje sta na prostor za priče pristopila obtoženčeva prijatelja Darko Škofic, lastnik gostinskega lokala As bar v Šmarci, in Emil Muratbašić. Oba sta zatrjevala, da je Šarec v času ropa z njima pil kavo v As baru, pri čemer pa nista bila posebej prepričljiva, saj se nista spominjala podrobnosti. Škofic je tako na vprašanje tožilke, zakaj tega podatka ni že prej posredoval policiji, odgovoril: »O tem me do sedaj ni še nihče nič vprašal.« Muratbašič pa je dejal, da je sedaj, ko na vse skupaj gleda s časovne distance, prepričan, da bi Šarca zagotovo pogrešal, če bi tega jutra manjkal na kavi.

Po njunem pričanju je okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeraj predsednici senata izročila anonimno pismo, ki ga je prejela tik pred torkovo obravnavo. V njem neznana oseba zatrjuje, da se je obtoženi Šarec iz zapora po telefonu dogovoril, kako naj Škofic, Muratbašić in druge predlagane priče s strani obrambe govorijo v njegovo korist. »Vsi vedo, da tedaj Šarca ni bilo v lokalu, tako tudi vedo, da je to dejanje storil,« je sodišču sporočil neimenovani pisec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 09:57

Matejeve Zarjavele podobe Aure

Gorenja vas – V četrtek, 18. junija, ob 19. uri bo na kmetiji Pri Pustotniku v Gorenji vasi odprtje likovne razstave akademskega kiparja Mateja Plestenjaka iz Škofje Loke. Dela, s katerimi se bo pr...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Štirje na novo okuženi z novo gripo

Ljubljana - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja so potrdili še štiri primere okužbe z virusom gripe A (H1N1). Gre za moške, ki so s...

Gospodarstvo / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Delavci Mure na protestu v Ljubljani

Ljubljana - Delavci Mure in njihovi podporniki so se včeraj s številnimi avtobusi pripeljali v glavno mesto in pred vladnim poslopjem pripravili protestni shod, s katerim so opoz...

GG Plus / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Pevci pod Podnarjevo lipo

Slovenci v zamejstvu (152)

GG Plus / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Kronika tedna

Novi sodbi proti Sloveniji Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v zadnjih sodbah proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov presodilo, da mora republik...

Zanimivosti / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Žetev po starem v Lešah

Leše - Stari kmečki običaji in tradicionalni načini dela tonejo v pozabo, ugotavljajo v Lešah. Zato želijo ohraniti ta pomemben del preteklosti, ki jo je spodrinila moderna mehan...