Vtisi iz Vrbe

Kot mnogi drugi sva se tudi z ženo odločila obiskati proslavo kulturnega praznika v Prešernovi Vrbi. Z avtom do Breznice, potem pa peš v lepem sončnem vremenu po poti čez polje proti Vrbi.

Večkrat sem se ustavil in opazoval številne pohodnike, ki so prihajali peš iz vseh strani proti cerkvi sv. Marka. A moja narava je pač taka, da imam ob takih priložnostih odprte oči in ušesa. Ko sem se sredi poti obrnil nazaj, sem bil skoraj do solz ganjen nad lepoto in pogledom na naravo. Naselja od Žirovnice do Begunj, pripeta v podnožje Karavank, vmes pa visoko gori mala cerkvica sv. Lovrenca, desno znameniti Valvasorjev dom, na vrhu gladko zasneženega Stola pa Prešernova koča, kot da sam Prešeren gleda v dolino, kako se zgrinjajo množice Slovenk in Slovencev v njegovo rojstno vas.

 

Pod Karavankami se je rodilo veliko slavnih mož, ki so ta kraj in celotno našo deželo ponesli v svet. Pisatelji in kulturniki, to je resnično pot kulturne dediščine. Brata Slavko in Vilko Avsenik sta s svojo harmoniko in pesmimi ponesla v svet ves ta raj pod Stolom od Storžiča do Triglava. Pred tem pa pisatelji in pesniki, kot so Jalen, Finžgar in Prešeren, pa še mnogo drugih. In prav del Prešernove Zdravljice je tudi naša protokolarna državna himna, kar je bilo na proslavi še posebej poudarjeno.

 

Ni naključje, da so to našo Deželo odkrili tudi naši sosedje in Evropejci in čakali, tako kot mi, da se osamosvojimo in se rešimo balkanskega okovja, ki nam je dolga leta kratilo pravice in nas držalo na distanci, da se nismo mogli svobodno razvijati. Šele sedemnajst let je stara naša država v osrčju Evrope, pa smo že dokazali svojo identiteto. Samo v zadnjih nekaj letih v mandatu sedanje vlade smo postali člani Unije, Nata, sprejeli evro in končno sedaj predsedujemo celi Evropi.

 

V nas so uprte oči cele Evrope, tu gostimo visoke predstavnike, ki odločajo o sedanjosti in prihodnosti milijonov ljudi. Med njimi so ambasadorji turizma in gospodarstva. Brez dvoma si bodo našo deželo podrobneje ogledali in svoje vtise ponesli v svet. Naša sveta dolžnost je, da jih ne razočaramo, temveč jim dokažemo, da smo še vedno enotni v pomembnih odločitvah in dobri gostitelji.

 

In na koncu mi dovolite, da izrazim svoje mnenje o Prešernovi obletnici smrti, ki je naš državni kulturni praznik. V moji sivi glavi se je porodila misel, zakaj praznujemo kulturni praznik na dan smrti našega poeta. Ko človek umre, se knjiga življenja zapre, ko pa se rodi, se odpre in vanjo zapisuje vse tisto, kar je zapisoval tudi Prešeren. To moje spoznanje bi dal v premislek, da bi bil morda primernejši dan za praznovanje 3. december, rojstni dan našega poeta. Če je moje razmišljanje neumestno in nesmiselno, se pač opravičujem.

 

Ciril Zupan