Kosovo praznuje, Srbija protestira

Slovenija ne bo spremenila politike do kosovskega vprašanja, priznanje nove države pa bo usklajevala v Evropski uniji.

Kranj – Dogodki, povezani z nedeljsko razglasitvijo neodvisnosti Kosova, so bili pričakovani. Albanci, živeči na Kosovu in po svetu, so bučno slavili odločitev kosovske skupščine za samostojnost pokrajine in sprejem deklaracije o neodvisnosti, s katero so poslance seznanili predsednik pokrajine Fatmir Sejdiu, predsednik parlamenta Jakup Krasniqi in predsednik vlade Hasim Thaci. Sprejelo jo je 109 poslancev, desetih srbskih poslancev pa ni bilo v dvorani. Deklaracija razglaša Kosovo kot neodvisno, demokratično, suvereno, sekularno in večetnično državo, v kateri bodo Srbom zagotovljene vse pravice. Vse tiste, ki so se izselili iz pokrajine, so pozvali, naj se vrnejo. Predsednik vlade Thaci je v nedeljo podpisal pisma 92 državam, v katerih jih prosi za priznanje nove države.

Srbija je sprejela sklep o neodvisnosti Kosova z ogorčenjem in protestom. Skupaj z največjo zaveznico Rusijo je zahtevala sklic izredne seje Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, zunanji minister Vuk Jeremić pa je stališče njegove države pojasnjeval veleposlanikom tujih držav v Beogradu. Predsednik države Boris Tadić in predsednik vlade Vojislav Koštunica sta povedala, da so sklepi kosovske skupščine o neodvisnosti nezakoniti, zato jih mora mednarodna skupnost odpraviti. Tudi nova misija Evropske unije, ki naj bi pomagala urejevati razmere v pokrajini, v njej nima kaj iskati. Vodstvo države napoveduje za preprečitev neodvisnosti Kosova uporabo vseh pravnih in političnih sredstev. Za četrtek je napovedan v Beogradu velik protestni shod. Srbska pravoslavna cerkev je sporočila, da je izvzetje Kosova iz Srbije »nasilje, značilno samo za obdobja okupacije in tiranij, kršitev božje in človekovih pravic«.

V nedeljo zvečer in ponoči v Beogradu ni bilo mirno. Skupina srbskih vojnih veteranov je skušala vdreti na Kosovo, kar jim je kosovska policija preprečila. Večinoma mladi pa so razbijali po Beogradu in po nekaterih drugih mestih. Protestniki so napadli in poškodovali ameriško, slovensko in albansko veleposlaništvo v Beogradu, v Novem Sadu pa trgovsko središče Mercatorja. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je zahteval od srbske vlade zaščito slovenskih predstavništev in osebja. V spopadih naj bi bilo po poročanju srbskih medijev poškodovanih okrog 50 demonstrantov in policistov. Ali se bodo protesti nadaljevali ali ne, je še neznanka. Srbski voditelji so državljane pozvali k mirnim in dostojanstvenim protestom.

Slovenija usklajeno z Evropsko unijo

Nekatere države, še posebej Združene države Amerike, Velika Britanija, Nemčija in Francija, napovedujejo takojšnje priznanje nove države z okrog dvema milijonoma prebivalcev, od katerih naj bi jih bilo blizu 90 odstotkov Albancev. V preteklosti je bilo napovedovano tudi hitro slovensko priznanje, vendar po najnovejšem stališču slovenske vlade naša država ne bo hitela s priznanjem. Predsednik vlade Janez Janša je v nedeljo povedal, da bo naše priznanje odvisno od stališča zunanjih ministrov članic Evropske unije, ki so včeraj pod predsedstvom našega ministra Rupla zasedali v Bruslju. Dejal je, da vlada pred četrtkovo redno sejo o priznanju ne bo odločala. Naše priznanje nove države mora potrditi tudi državni zbor. Odločitev kosovske skupščine po Janševem mnenju ni nepričakovana, saj so bili pred tem neuspešni vsi poskusi sporazumnega dogovora z Beogradom. »Od vseh strani pričakujemo preudarno ravnanje,« je povedal Janez Janša. »Odločitev kosovske skupščine ne spreminja temeljnih usmeritev slovenske politike do kosovskega vprašanja in odnosa do te regije nasploh.« Ker so na Kosovu tudi slovenski vojaki in policisti, je pomembna tudi skrb zanje.

Burna zgodovina Kosova

Pokrajina Kosovo (predvsem Srbi jo še imenujejo Kosovo in Metohija) ima burno zgodovino. Leta 1389, ko so Turki pri Gazimestanu v bližini Prištine porazili Srbe, je prešla za 500 let pod turško vladavino. Po balkanskih vojnah leta 1912 je postala pokrajina del Srbije. Leta 1915 in 1916 sta Kosovo okupirali vojski Avstro- Ogrske in Bolgarije, leta 1918 pa je začela v pokrajini gospodariti najprej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Kraljevina Jugoslavija. Albanci so se upirali in hoteli k Albaniji. Ubitih naj bi bilo 12 tisoč Albancev. Med drugo svetovno vojno je bilo Kosovo najprej del fašistične Albanije in Italije, ki so preganjali Srbe, leta 1943 pa so prevzeli oblast Nemci. Leta 1944 je bilo Kosovo kot del Srbije priključeno k Jugoslaviji, ki mu je z ustavo leta 1974 dala veliko avtonomijo. Delež Albancev se je začel povečevati, delež Srbov pa zmanjševati. Leta 1981 so se začeli upori Albancev proti srbski oblasti. Srbija jim je leta 1989 vzela avtonomijo. Albanci so leta 1992 na referendumu glasovali za samostojnost, leta 1995 pa ustanovili Osvobodilno vojsko Kosova, ki se je začela boriti proti Srbom. Ker nasilja Srbov ni bilo konec, je Nato marca 1999 začel letalske napade na Jugoslavijo. Napadi so bili junija ustavljeni in uvedena mednarodna uprava. Pogajanja o neodvisnosti Kosova niso bila uspešna. Vodil jih je nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari in predlagal ”nadzorovano neodvisnost”. Nedeljska razglasitev samostojnosti upošteva predvsem ta predlog.