Lani smo izpustili kar 600 milijonov evropskih evrov

Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da država praktično onemogoča koriščenje evropskih sredstev. Ponavlja se jugoslovanska praksa.

Ljubljana – V torek se je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) na svoji peti redni seji sestal upravni odbor zbornice, pri čemer je bila kot osrednja tema načrtovana obravnava programa ministrstva za promet. Ker se je zaradi izrednih dogodkov v zvezi z največjimi slovenskimi gradbeniki minister Žerjav opravičil, so zbranim članom upravnega odbora preostale le druge teme predvidenega dnevnega reda. Tako so dobili informacijo o oceni poslovanja GZS v preteklem letu, iz katere je bilo razvidno, da se je zbornica v letu preobrazbe srečevala s precejšnjimi finančnimi težavami, saj je prostovoljno članstvo pomenilo velik upad članov in s tem članarine, znižali so plače in radikalno začeli zmanjševati število zaposlenih. Po formalnih evidencah se je v pol leta število članov zmanjšalo za tretjino (z 31 na 20 tisoč), ocenjujejo pa, da bo le polovica od preostalih (11 tisoč) ostala v članstvu. Pa še pri tem jih je le dobra polovica (6 tisoč) redno plačevala članarino. Doslej so izbrisali 6.400 članov in vložili prek dva tisoč sodnih izterjav. Kljub tem precej žalostnim podatkom pa GZS še izpolnjuje z zakonom določene kriterije reprezentativnosti.

V odsotnosti prometnega ministra je tako postala srednja tema razprave kohezijska politika Slovenije, h kateri je uvodno jasno, jedrnato in hkrati dovolj kritično obrazložitev podala Mateja Čepin. Opozorila je, da naša država pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov pošteno zamuja, saj so bili operativni programi pripravljeni z enoletno zamudo. V finančni perspektivi EU 2007 do 2013 naj bi naša država iz treh skladov dobila 4,2 milijarde evrov in samo lani smo zaradi nepripravljenosti in odsotnosti večkrat obljubljenih razpisov ministrstva za gospodarstvo nepovratno izgubili šeststo milijonov evrov. Slaba organiziranost, izredno centralizirani in zapleteni birokratski postopki, pri čemer smo, kot smo slišali v precej burni razpravi, »bolj papeški od papeža«, delajo ogromno škodo in tega ne bo mogoče nadoknaditi. Ali kot je dejal predsednik GZS Zdenko Pavček, »z večerjo ni mogoče nadoknaditi treh zamujenih dnevnih obrokov«. Še bolj je bil oster generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, ki je dejal, da je sramota, da ne znamo izkoristiti bruseljskega denarja in dodal: »Ponavlja se zgodba, ko Slovenci nismo znali izkoristiti skladov v Jugoslaviji!« Upravni odbor je po razpravi vodstvu GZS naložil, da problematiko, ugotovitve in sklepe v zvezi s kohezijsko politiko v Sloveniji prenese v obravnavo na Svet Vlade RS za konkurenčnost, na Državni svet in Odbor za gospodarstvo pri Državnem zboru.