Spoštovani gospod Simon Resman!

Prebrala sva vašo notico z naslovom: Spoštovana ga. ravnateljica!, objavljeno v Deželnih novicah, letnik 12, št. 2.

Kot nekdanja partizana in prosvetna delavca sva bila zgrožena in prizadeta. Po vašem prispevku sodeč ste mnenja, da moramo NOB črtati iz naše zgodovine, da ga moramo najmanj zamolčati, če že ne oblatiti. Ali ste sploh prisluhnili besedam pesmi, ki jo navajate? Ta pesem primerno otroškemu dojemanju pove, da se je partizanstvo borilo za narodni obstoj s številnimi žrtvami proti krutemu močno premočnemu osvajalcu naše domovine. Mnogi smo se vključili v to gibanje in odšli od doma v partizane iz najčistejših domoljubnih nagibov; mnogi tudi zaradi želje, da bi ohranili golo življenje ali pa se izognili služenju osovraženemu okupatorju. Po življenju so nam stregli okupatorji in njihovi sodelavci, domači plačanci in belogardisti. Katera ideologija je te vodila v sodelovanje z zasužnjevalci, je splošno znano.

 

Otrokom, našim potomcem, moramo povedati zgodovinsko resnico, brez mešanja različnih ideologij.

 

Kdo in kdaj je sprl slovenski narod, bi bilo dobro, da se podučite iz zgodovine in tako bolj nepristransko ocenite tudi aktualne, današnje razmere. Morda boste opazili, kdo še vedno ta spor poudarja in poglablja.

 

Protifašistično naravnana Evropa je naše partizanstvo in NOB v splošnem pozitivno ocenila in ravno ta Evropa je idejno in politično zasnovala in razvila Evropsko skupnost, na katero se sklicujete v uvodu svojega prispevka.

 

Če hočemo svojo samostojnost ceniti in prakticirati, moramo poznati gibanja in posameznike, ki so prispevali k temu, da smo kot narod »stali in obstali«. Da bo prihodnost bolj razumljiva in jasna, se moramo ozreti tudi v preteklost, najbolje brez zatemnjenih očal.

 

Katarina in Ferdo Bem iz Radovljice