"Ničesar se ne sramujem"

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Radovljica / sobota, 16. februar 2008 / 06:00

Franc Ješe, po domače Pecarjev Francelj s Spodnje Dobrave, je lani, ob 80-letnici, prejel medaljo občine za dolgoletno javno delovanje in prispevek k ohranjanju spomina na NOB.

Spodnja Dobrava – V uradni obrazložitvi k priznanju beremo: rodil se je leta 1927 v številni kmečki družini, poklicno pot je začel v jeseniški železarni in jo končal v kroparskem Plamenu, vseskozi je bil družbenopolitično aktiven, še zlasti v civilni zaščiti, zadnjih petnajst let veliko pozornost daje ohranjanju in vzdrževanju obeležij narodnoosvobodilnega boja, rad pomaga pri organizaciji in izvedbi krajevnih dogodkov … V letu 2006 je poskrbel za financiranje, organizacijo in obnovo pokopališča padlih borcev in talcev druge svetovne vojne in spomenika prve svetovne vojne na pokopališču na Srednji Dobravi.

Veliko bolj oseben kot uradna obrazložitev je bil njegov nagovor krajanom ob koncu lanskega novembra, ko je praznoval 80-letnico. »Leta, ki so se mi nabrala, niso nobena sreča. Ni tako, kot je bilo v mladosti, ko se mi je zdelo, da gre vse prepočasi. Ja, zdaj gre vse bolj hitro in prav zato vsak dan, vsako srečanje s prijatelji in znanci, znam ceniti bolj kot včasih. Zgodaj vstanem in ne grem spat kmalu, da je dan daljši in da zvem več novega. Moja sreča je poleg dobrega zdravja tudi v tem, da nimam v preteklosti stvari, ki bi se jih moral sramovati ali bi me bremenile, ko bi se jih spominjal. V življenju me je vodilo poštenje in spoštovanje vsakega človeka. Še danes sem hvaležen staršem za takšno popotnico,« je dejal in poudaril, da se prav vsak dan z veseljem razgleda po Dobravi in da vsak dan z zanimanjem spremlja, kaj se dogaja. Tudi drugi ga cenijo. Nekdanji ravnatelj lipniške šole Stane Mihelič mu je ob praznovanju rojstnega dneva pri Kovaču v Naklem dejal: »Poln si vrlin (natančen, dosleden, vztrajen, odločen, neznansko delaven …), hkrati si kljub spremembam, v katerih so nekateri zatajili svoje prejšnje poti in celo prepričanje, ostal ostro načelen.« Nekaterim je Franc ostal v spominu tudi po svojem govoru ob lanskem 1. novembru pred vzorno urejenim grobiščem padlih talcev in borcev druge svetovne vojne. »Kar je bilo, ne mine, in kar bo, ima korenine v preteklosti,« je dejal in dodal: »Danes živimo skupaj z velikimi narodi v evropski skupnosti, kjer verjamemo, da smo varni in da bomo ohranili svojo identiteto. A to se ne bo zgodilo samo od sebe, stalno bomo morali paziti, da se ne izgubimo v množici načrtov in idej velikih …«