Praznik drobnih pozornosti

Zadnja leta se tudi pri nas uveljavlja praksa, da si zaljubljenci za valentinovo izkažejo pozornost z majhnim darilom.

Praznovanje dneva zaljubljencev naj bi k nam prišlo z Nizozemskega. Na ta dan si zaljubljenci izkazujejo ljubezen s pošiljanjem Valentinovih voščilnic, včasih tudi anonimnih, in izmenjavo drobnih daril, kot je cvetje, plišaste živalce, čokoladni srčki in podobno. Nekateri ob tej priložnosti podarjajo tudi nakit in druga draga darila. Po mnenju mnogih je zato ta praznik predvsem praznik trgovcev, ki so nam ga vsilili po vzoru iz tujine.

Po podatkih iz spletne enciklopedije naj bi ljudje po nekaterih ocenah vsako leto poslali milijardo ljubezenskih pisemc oziroma tako imenovanih valentinčkov, s čimer zaostaja le še za božičem. 85 odstotkov vseh valentinčkov pa naj bi kupile ženske. Prvo pričevanje o povezanosti svetega Valentina z romantično ljubeznijo naj bi segalo v 14. stoletje, in sicer naj bi bil v Angliji in Franciji to dan, ko se ženijo ptički. Že takrat naj bi si ljubimci izmenjevali pisemca. Tako naj bi iz tega časa izhajale tudi legende o Valentinu. Po eni od legend naj bi sveti Valentin na večer, preden je bil mučen zaradi svoje krščanske vere, ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, ki ga je naslovil »Od tvojega Valentina«. Druga legenda pa govori o tem, da naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri izvedbi porok rimskih vojakov, ko jih je cesar Klavdij II. prepovedal.

Tudi pri nas se je že v preteklosti praznoval god svetega Valentina, a je imel drugačen pomen. Valentin naj bi prinesel ključe do korenin, zato so se na ta dan začela prva dela na vrtovih in v vinogradih. Razen tega naj bi se na ta dan ženili ptički, kar pri nas povezujemo tudi z Gregorjevim, ki je 12. marca.