Nominator 288

Če Janezek reče, da je nekaj, recimo kulinarični recept, tako zelo enostaven kot pasulj, potem to mora biti ali vic ali pa je Janez velik "frajer".

Še sploh, če je isti Janezek v svoji rani mladosti želel postati zidar. Pa je imel k sreči babico, ki mu je, seveda življenjsko izkušena, svetovala, naj bo raje kuhar. »Boš pod streho, na suhem, pa še za jest boš imel,« je pametno svetovala odraščajočemu Bratovževemu Janezu iz Trzina. Po osnovni šoli se je srečal z belo Ljubljano in kuharsko šolo. In takrat se začenja pripoved Janeza Bratovža, ki ga Slovenija pozna pod imenom JB, ki si ga je nadel oktobra 1992 po prihodu z dela na avstrijskem Koroškem v gostilni Tschebull v vasi Egg ob Baškem jezeru. V Domžalah je takrat začel na svoje, s kuhinjo in majceno restavracijo, kjer se je dogajalo pravo kulinarično izobraževanje za mnogo nas. Na prelomu tisočletja se je JB simbolno vrnil v Ljubljano, na Miklošičevo, kjer se kulinarična pripoved med tradicionalno in inovativno-trendovsko kuhinjo nadaljuje. Še več, Janez se ob jubileju, svojih petnajstih let, predstavi kot svetovni prvoligaš. S knjigo, sodobno kuharico z naslovom Med zemljo in morjem, v kateri se ob izvrstni fotografiji mojstra Janeza Pukšiča lahko občudujejo okusi iz Slovenije. Svojevrsten Bratovžev avtorski rokopis je zagotovo presežek v naši kulinariki in je brez nadaljnjega primerljiv s tovrstno svetovno književnostjo. Predstavitev knjige je JB tako združil v kar dva večera. Prvemu je organizacijsko botrovala someljejka, vinska »frikica« Mira Šemič, ki je k JB-ju na večer velikih vin kleti Movia s kulinarično spremljavo povabila zanimivo omizje gastro-enoloških ljubiteljev. Aplavz za vina iz velik steklenic, magnum in dvojni magnum, letnikov ´98, ´96 in ´95, je bil več kot upravičen. Prav tako ves preostali »šov« in »cak-cak« razlaga, ki nam jo je pripravil Aleš Kristančič o svoji rebuli, imenovani Lunar, ter vse bolj zvezdniškem penečem vinu Puro. Stoječ aplavz smo privoščili tudi čedni Ajdovki, igralki, šansonjerki, plesalki in pevki Lari Jankovič, članici igralskega ansambla iz Nove Gorice. Tokrat pred nami ni stala gola, kot se imenuje njen glasbeni izdelek, temveč je zapela pesem Ljubezen me je naredila, besedilo zanjo je prevedel Aleša Berger, original pa je delo francoskega pesnika Jacquesa Préverta (1900-1977); uglasbil jo je odlični Saša Olenjuk. Zaradi odličnega odziva se je Lara odzvala vabilu in prišla še na uradno predstavitev knjižnega prvenca. Tisti večer smo se še enkrat nasmejali Janezu, ker nam je zatrdil, da govora pač ni pripravil, nanizal pa si je oporne točke. Kot se za pravega dedca spodobi, je pohvalil svojo drago ženo Emo, dekliško Urankar, brez katere, pravi, bi bil že zaprt in brez knjige. »V knjigi imam svetovno fotografijo, je svetovni tisk in svetovno oblikovanje, jaz sem le kuhar …,« je domiselno predstavil ekipo sodelavcev. Zagotovo je ime in delo Janeza Pukšiča, velemojstra fotografske obrti, priznanega na tujem, kjer največ sploh dela, prav tisti del vsebine, ki knjigi še poviša kakovost. Zanimivo besedilo v obliki pogovora pa je prispeval Jože Rozman, glavni urednik revije Vino, pred tem dolgoletni novinar Kmečkega glasa. Jože je zagotovo najboljši vinogradnik med novinarji in obratno, ob tem pa odličen somelje in degustator ter vpliven član ocenjevalne Skupine X. Vmes smo se navduševali nad spontanim glasbenim ozadjem, ki nam ga je pripravil upokojeni zobozdravnik Gerhard Drese, Nizozemec s Koritna pri Bledu, pred dvema letoma odlikovanec Janeza Drnovška. Z ženo, Tržičanko Joži Čeč Drese ju je pogosto videti prav v Medani pri Movii. Janezovo knjižno uspešnico so prišli pospremit tudi tisti in taki, ki na Miklošičevi preživijo precej poslovnega časa, ko se končujejo uspeli posli. Poslovneža Branko Drobnak, predsednik uprave Skupina Poteza in Dušan Šešok, šef Iskre, d. d., oba tudi sedita v NS Prva Group Alenke Žnidaršič Kranjc, sta skušala narediti čim boljši vtis na simpatično Alešo Kandus, predsednico uprave družbe Medex. Vsaj besedno jima je uspelo. Kot je ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoku Jarcu, seveda ob strokovni pomoči, uspelo odpreti dvojni magnum Puro. Z vsemi potrebnimi in zadostnimi pomagali: vodo, posodo in odpiračem »purist«. Veselje je razpoloženi minister delil z ženo Heleno in uspešno odvetnico Suzano Gale, s katero sta v začetku devetdesetih skupaj ždela v »cimru« na zunanjem ministrstvu. Janez Bratovž se je ob zaključku skoraj dvovečernega veselja v objemu žene Eme in zale hčere Nine, ki je prav tako soudeležena pri poslu, za spomin postavil z družabnima zakoncema, veleposlanikom Avstrije Valentinom Inzkom in operno pevko Bernardo Fink. Večera nikakor še ni bilo konec. Kot še vedno ni JB-jeve kuharske zgodbe. Le kdo je zdaj na vrsti? Brioni?