Pokrajin še ne bomo imeli

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 5. februar 2008 / 06:00

Najpomembnejši pokrajinski zakon, zakon o ustanovitvi pokrajin, ni dobil dvotretjinske podpore poslancev v državnem zboru. Pokrajin torej za sedaj še ne bo.

Ljubljana - O pokrajinski zakonodaji (poleg zakona o ustanovitvi pokrajin so obravnavali tudi tehnična zakona, in sicer o volitvah v pokrajinske svete in o prenosu pristojnosti na pokrajine) so poslanci razpravljali v četrtek, v petek so glasovali. Pričakovati je bilo sicer, da bodo glasovanje s petka preložili na sredo, medtem pa bi koalicija in opozicija zbližali stališča o pokrajinski zakonodaji. Toda na sestanku predsednika vlade Janeza Janše in predsednikov parlamentarnih strank se je izkazalo, da za to ni politične volje. Za zakon je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo 27. Glavni razlog razhajanja koalicije in opozicije je bilo število pokrajin, saj je vladna stran vztrajala pri 14 pokrajinah, opozicija pa je zagovarjala manjše število, med 6 in 8. V opoziciji so tudi menili, da pokrajine potrebujejo vsaj en izvirni vir financiranja, česar pa iz predlagane zakonodaje po njihovem ni bilo razbrati.

Kako so o pokrajinah razpravljali nekateri na Gorenjskem izvoljeni poslanci v državnem zboru? Borut Sajovic (LDS) iz Tržiča je dejal, da ni ključno vprašanje, koliko bo pokrajin in kje bodo njihovi sedeži, pač pa koliko več bo denarja in koliko več pristojnosti. Problem Gorenjske so smeti, ni pa zagotovila, da se s tem povezana komunalna problematika prenaša na pokrajine in da bo za te namene več denarja. Kot župan ima izkušnje, kaj vse je država zmožna prenesti na pleča občin, pričakuje, da bo enako tudi z brezplačnimi vrtci, ki bodo sicer brezplačni za starše, ne pa tudi za občine. Mihael Prevc (SLS) iz Železnikov pa verjame v pokrajine kot ustanove, ki bodo decentralizirale državo in poskrbele, da bo razvoj enakomerneje porazdeljen po Sloveniji. Zanj je pokrajinska zakonodaja ena najpomembnejših. Milenko Ziherl (SDS) iz Škofje Loke je prav tako prepričan, da je v centralizirani državi veliko ljudi prikrajšanih za razvoj, številni kraji zato močno zaostajajo. Dejal je, da s terena dobivajo veliko spodbud, da bi pokrajine čim prej ustanovili, med drugim prihajajo tudi iz prihodnjih središč pokrajin, kjer imajo že izdelane programe, kako naj bi pokrajine delovale, in omenil Gorenjsko z njenim razvojnim programom Gorenjska gre gor. Darja Lavtižar Bebler (SD) iz Kranjske Gore, pa je polemizirala z izjavo vlagateljev zakonodaje, da to podpira večina županov v Sloveniji. Omenila je pobudo županov gornjega dela Gorenjske, ki menijo, da bi ob tolikšnem številu pokrajin, kot jih predlaga vlada, lahko imeli še petnajsto, zgornjo Gorenjsko, kajti občine Bled, Bohinj, Kranjska Gora in druge nimajo prav veliko skupnega s Kranjem ali Sorškim poljem. Dejala je, da celo v obrazložitvi zakonodaje piše, da v 10 od 14 morebitnih pokrajin obstajajo pripombe o njihovem številu, mejah, poimenovanju … Kritična je bila tudi do dejstva, da bodo pokrajine prinesle 14 predsednikov svetov pokrajin, 14 direktorjev pokrajinskih uprav, med 520 in 570 pokrajinskih svetnikov, sicer nepoklicnih, vendar s sejninami, kilometrinami in morebitnimi drugimi stroški, nikjer pa ni ocenjeno, kaj to pomeni v finančnem pogledu. Sklicevala se je tudi na evropsko listino o lokalni samoupravi, ki nalaga pokrajinam, da imajo vsaj en samostojen finančni vir.