Jeseni za nov potniški terminal

Aerodrom Ljubljana, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika, je sredi zgodovinskega razvojnega cikla.

Brnik – Aerodrom Ljubljana, d. d., je v začetku julija lani dobil za novega predsednika uprave Zmaga Skobirja, ki je sicer bil že od leta 2002 član te uprave, pred tem pa 14 let zaposlen v Adrii Airways, od tega štiri leta kot direktor Adriine družbe v Nemčiji ter štiri leta kot komercialni direktor. Že samo ti podatki povedo, da gre za zelo dobrega poznavalca letalstva in letališke dejavnosti, kar je v času hitrega razvoja osrednjega slovenskega letališča zelo pomembno. Povabili smo ga na pogovor.

Aerodrom Ljubljana je zagotovo ena najbolj dinamično razvijajočih se družb. Katere mejnike v tem razvoju v zadnjih letih bi omenili?

»Nedvomno je to prihod nizkocenovnega prevoznika na naše letališče, saj Easyet prepelje prek sto tisoč potnikov letno. Ob tem naj kot pomembne dogodke omenim še razširitev obstoječega terminala, načrtovanje novega terminala in ureditev splošnih pogojev za letalstvo.

Smo sredi zgodovinskega razvojnega ciklusa, ko se bo v nekaj letih napravilo tisto, s čimer se je odlašalo štirideset let. To je gradnja novega terminala, načrtovanje in urejanje poslovno-logistične cone, gradnja novega terminala za tovorni promet - cargo ter obnova vzletno-pristajalne steze. Prihodnjih pet let se bo tu zelo veliko gradilo in hkrati poskušalo pridobiti čim več prometa.«

Ste s svojim prevzemom vodenja družbe vnesli kakšne spremembe vizije razvoja letališča?

»Moj prihod v družbo Aerodrom Ljubljana je pomenil predvsem pospešitev trženja in povečevanje števila potnikov ter tovornega prometa. Bil sem pobudnik ustanovitve tako imenovanega SPOT-a, konzorcija turističnih podjetij – večjih hotelov in gostinskih objektov z namenom, da bi skupaj, s skupnimi sredstvi pridobili nove turistične potnike. Po dveh letih trdega in vztrajnega dela nam je uspelo. Ker imam izkušnje iz letalstva in turizma, skušam spremeniti odnos do samih prevoznikov, spreminjam pa tudi odnos do oglaševalskih površin. Nekoč smo to počeli sami, sedaj pa smo pridobili strokovnjake, nove oglaševalce, kar se pri prihodkih zelo pozna.«

Kako je naraščalo število potnikov?

»Od leta 2002 smo povprečno letno imeli vsako leto za 11 odstotkov več potnikov. Še večjo rast pa dosegamo pri tovornem prometu – cargu, kjer smo zadnji dve leti pridobili dva velika logista, specialista za prevoz hitrih letalskih pošiljk. Poleg DHL, ki je bil že prej, sta to UPS in TNT. Posebej zanimivo je ravnanje UPS, ki je prav na našem letališču vzpostavil svoje križišče, kamor pripelje pošto iz sveta prek Kölna in jo od tod nato distribuira po vsej Jugovzhodni Evropi.«

Omenili ste intenziven razvojni cikel. Kako zagotavljate denar za vse te naložbe? Sodeluje pri tem država, ki je vaš večinski lastnik?

»Aerodrom Ljubljana je delniška družba, katere 51-odstotni lastnik je država, poleg tega pa imata državna sklada SOD in KAD še po sedemodstotne deleže. Preostala lastnina družbe je razpršena. Država seveda ima precejšen vpliv na naš razvoj, vendar ne z denarjem, pač pa potrjuje strategije in sodeluje pri načrtovanju. Vse investicije financira družba sama. Naša kandidatura za evropska sredstva ni bila uspešna, upamo, da jih bomo dobili za urejanje infrastrukture poslovno logistične cone.«

Kako je družba poslovala v lanskem letu?

»Ker smo javna družba, ki kotira na borzi, moramo spoštovati pravila o tem, kako objavljati rezultate poslovanja. Ti bodo uradno objavljeni konec februarja in razumeli boste, da o tem ne morem govoriti. Rečem lahko, da so se naši načrti izpolnili, prepeljali smo za 14 odstotkov več potnikov, precej več tovora, zato bodo rezultati dobri, nad planom.«

Lani ste bili razglašeni za zvezdo borze. Kako to komentirate?

»Na naši borzi ni zakonitosti, ki govorijo o gibanju delnic družb po dejavnostih. Na splošno so v naši dejavnosti globalni trendi zelo dobri, naše dobro poslovanje, jasna strategija pa pritegnejo marsikaterega vlagatelja, da vlaga v naše delnice. Dolgoročno so taka vlaganja vsekakor zelo zanimiva.«

V letu 2007 ste uresničili dve pomembni investiciji: dogradili ste potniški terminal in z gradnjo vozne steze več kot podvojili zmogljivost letališča v smislu števila vzletov in pristankov. Kaj sledi letos?

»Obe omenjeni investiciji sta izrednega pomena za naše uspešno poslovanje. Z dograditvijo potniškega terminala - stala je 18 milijonov evrov - ki smo ga razširili za 18 tisoč kvadratnih metrov ter opremili s štirimi aviomostovi, smo izpolnili tudi vse pogoje za uveljavitev šengenskega režima. Dograditev vzporedne vozne steze pa pomeni, poleg večje zmogljivosti letališča, tudi velik prispevek k varnosti, saj se lahko promet sedaj odvija le v eno smer.

Naslednja investicija bo gradnja novega potniškega terminala, za katerega se že pripravlja dokumentacija, poleti naj bi objavili razpis za oddajo del in jeseni začeli gradnjo. Gre za trideset tisoč kvadratnih metrov površin v treh etažah v podaljšku sedanjega terminala, investicija je ocenjena na petdeset milijonov evrov.«

Predsedovanje Slovenije Evropski uniji je za vas zagotovo poseben izziv …

»Izziv, zelo odgovorna naloga, velik logistični zalogaj in prihodek. Mi smo še vedno po evropskih merilih malo regionalno letališče in prihod 15 letal s tisoč potniki je velik zalogaj. Okrepiti smo morali operativno osebje, da smo kos koničnim obremenitvam. Zavedamo se, da smo slovensko okno v svet in da ni vseeno, kakšen vtis dobijo potniki ob prvem stiku z našo državo.«

Že dolgo vrsto let poslušamo tudi očitke o tem, da je Aerodrom Ljubljana eno najdražjih letališč v Evropi. Prav včeraj smo lahko prebrali grožnjo Adrie Airways, da se bo vsaj delno selila na letališče v Mariboru. Kako odgovarjate?

»Ta problem obstaja povsod tam, kjer je na letališču en prevoznik prevladujoč. Vedno trdi, da so storitve predrage, mi pa da smo na meji rentabilnosti. Mi stalno delamo primerjave cen z drugimi letališči po Evropi, čeprav so te zaradi neprimerljivosti storitev precej težke. Z Adrio Airways imamo petletno od prometa odvisno stimulativno pogodbo, h kateri pa vsako leto sklepamo še prilagoditvene dodatke. Kakšni so ti odnosi in razmerja, najbolje pove podatek, da ima Adria na našem letališču 70-odstotni delež fizičnega prometa, prihodkovno pa pomeni 46 odstotkov. Mislim, da je naše sodelovanje zgledno, saj sodelujemo tudi pri uvajanju novih linij na vrsti marketinških dejavnosti ter povezovanju s turističnimi podjetji.«

Pretekli teden ste se o problemih vplivov na okolje, zlasti o hrupu, pogovarjali s civilno iniciativo iz Šenčurja. Kako ocenjujete te pogovore?

»Po vsem svetu postajamo vse bolj občutljivi na vplive na okolje in mi jih jemljemo zelo resno. Pogovore s civilno iniciativo ocenjujem kot zelo konstruktivne, saj smo se dogovorili za to, da spremenimo režime vzletanja in omejimo letenje ponoči, da postavimo sistem stalnega merjenja hrupa, kaj storimo s kršitelji in kakšne naj bodo odškodnine in da se prouči smotrnost postavitve oziroma zasaditve protihrupnih barier.«