V mreži konstruktivizma

V okviru raziskave BauNet je na Loškem gradu na ogled razstava Černigoj/Teater. Umetnikovemu plodovitemu konstruktivističnemu obdobju je močan pečat pustil weimarski Bauhaus.

Škofja Loka – Razstava je del mednarodnega raziskovalnega in razstavnega projekta Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet), ki pod vodstvom zagrebškega Muzeja za sodobno umetnost združuje štiri kulturne institucije, poleg zagrebškega še graški muzej Joanneum, Akademijo likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej. Cilj projekta je temeljito raziskati in predstaviti dejavnosti in medsebojne povezave med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na znameniti šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost Bauhaus v Weimarju. To je kot edini slovenski umetnik v dvajsetih letih prejšnjega stoletja obiskoval tudi Avgust Černigoj (1898–1985). Kot je pojasnila kustosinja Barbara Sterle Vurnik, so našli doslej neznane dokumente in pisma, katerih korespondence izkazujejo Černigojevo zelo kratko študijsko obdobje v Weimarju. Pa vendar, čeprav kratko, mu je weimarsko obdobje pustilo globok pečat, ki se kaže v njegovem delu, ki zajema kolaže, montaže, grafike, ambiente, arhitekturne študije in druge eksperimentalne projekte. Prav Weimar je bil namreč stičišče najradikalnejših, sodobnih umetniških praks, ki so bile vezane tudi na pogled na družbo v smislu njene demokratizacije ter združevanja umetnosti in življenja.

Černigoj se je v Weimarju seznanil z novimi tokovi avantgarde, zlasti z avantgardističnim gledališčem, z ruskimi konstruktivisti in s sodobnim oblikovanjem. Bil je v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy, Oskar Schlemmer, ki so nanj naredili velik vtis. Zaradi finančnih težav, a poln novega znanja, se je kmalu vrnil v Ljubljano in pod vplivom izkušenj Bauhausa pripravil svojo odmevno 1. konstruktivistično razstavo. Leta 1925, po 2. didaktični razstavi v Jakopičevem paviljonu, je bil politično izgnan iz Ljubljane. S tem se je njegovo konstruktivistično obdobje v Ljubljani zaključilo in nadaljevalo v Trstu, kjer je sodeloval pri vrhuncu slovenskega konstruktivističnega gibanja. V sklopu umetniške razstave upodabljajočih umetnosti je namreč skupina tržaških umetnikov (Carmelich, Stepančič, Vlah) pod vodstvom Černigoja dobila svoj oddelek in razstavila prelomno delo Tržaški konstruktivistični ambient.

Razstava na Loškem gradu, ki jo je odprl državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Anton Peršak, samega odprtja pa so se udeležili mnogi kulturniki in umetniki, se osredotoča na Černigojevo najplodovitejše in prevratno, zgodnje konstruktivistično obdobje, ko je ustvarjal gledališko kostumografijo in scenografijo ter večino drugih vrhunskih del, s katerimi se je dokončno zapisal tudi na evropski umetnostni zemljevid. Projekt ga po besedah Sterle Vurnikove na ta zemljevid zopet upravičeno vrača, saj Černigoj nedvomno predstavlja pomemben del evropske umetnostne avantgarde.

»Ko je minilo kratko, a razburljivo obdobje slovenske avantgarde, ki se je začelo okrog leta 1920 in trajalo nekje do leta 1929, v katero je okrog leta 1924 vstopil tudi Avgust Černigoj, se je spomin nanjo za skoraj trideset let zavil v molk. A dediščina je ostala in začelo se je njeno sistematično oživljanje, ki se še ni zaključilo in še traja. Njeni vplivi, vplivi dela Avgusta Černigoja in tudi vplivi Bauhausa so danes dejstvo in so neprecenljive vrednosti, so del slovenske kulturne identitete,« še poudarja Barbara Sterle Vurnik. Razstava bo na ogled do sredine februarja.