Biza rada jé in dobro molze

Krava Biza, last rejca dr. Antona Dolenca iz Vrbenj, je ob koncu minulega leta presegla življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov. To je pri Dolencu že šesta krava s tolikšno mlečnostjo.

Vrbnje – Dolenčeva čreda črno-belih krav je že vrsto let med najboljšimi v Sloveniji, če že ne kar najboljša. Do sredine minulega leta je bilo v Sloveniji 29 črno-belih krav z življenjsko mlečnostjo nad sto tisoč kilogramov, med njimi je bilo kar pet Dolenčevih. Njihova krava Biba je dala za časa življenja 121.230 kilogramov mleka, Bala 105.383 kilogramov, Eta 104.584 kilogramov, Soka 104.407 in Krka 103.598 kilogramov. Ob koncu lanskega leta je mejo sto tisoč kilogramov presegla še dvanajst let stara krava Biza, ki je potomka domače krave in semena tujega bika Denisa. Biza je bila v vsaki laktaciji boljša, v zadnji, deveti, je v standardni laktaciji (305 dni) dala 14.187 kilogramov mleka, v celoletni pa 16.827 kilogramov. Čez poldrugi mesec bo spet telila in če ji bo zdravje še naprej dobro služilo, bo dala še od 10 do 15 tisoč kilogramov mleka, s čimer se bo z življenjsko mlečnostjo že izenačila s kravo Bibo. Biza je vseskozi zdrava in tudi rada je. »Krava, ki daje toliko mleka, je veliko časa pri jaslih ali v travi na paši,« pravi dr. Dolenc. Od devetih teličkov, kolikor jih je doslej telila, je bilo šest bikcev in tri teličke, vse tri so zaradi dobrih »maminih« lastnosti obdržali v čredi. Čreda, ki šteje 125 govedi, med katerimi je 75 molznic, je res odlična, lani so dosegli povprečje blizu 12 tisoč kilogramov mleka na kravo, slovensko povprečje se giblje okrog 6.500 kilogramov.

Ko dr. Dolenca vprašamo, kako doseči tolikšno letno in življenjsko mlečnost, pojasni, da je tri petine odvisno od prehrane, petino od genetskega potenciala, vključno od semena za osemenitev, in petino od hleva, klime in drugih dejavnikov. »Ob zadnjih podražitvah krmil se sprašujem, koliko časa bomo kravam še lahko zagotavljali dobro prehrano. V šoli so nas učili, da se kravam ne splača dajati krmil, če njihova cena preseže ceno mleka. V Sloveniji se je zgodilo prav to. Krmila so že od 35 do 38 centov za kilogram, povprečna cena mleka pa verjetno še ni presegla 32 centov,« pravi dr. Dolenc in ob tem navaja, da sta v Evropski uniji le dve državi, kjer je mleko slabše plačano kot v Sloveniji, in da je povsod drugod cena že presegla 40 centov. »Poraba mleka in mlečnih izdelkov v Evropi in drugod po svetu se povečuje, tudi zato, ker so spoznali, da je mleko biološko najbolj vredno živilo in da določene mlečne beljakovine delujejo proti raku, pri nas v Sloveniji pa ne znamo tega izkoristiti in doseči višje cene. Večinoma smo za to krivi kmetje sami, ki smo slabo organizirani. Imamo kmetijsko gozdarsko zbornico, vendar ta še ni na takšni ravni, da bi nas lahko uspešno zastopala na vseh področjih, tudi pri trženju,« pravi dr. Dolenc in poudarja, da bi tudi z enotno prodajo mleka na tuji trg lahko dosegli boljšo ceno.