Negotova usoda pokrajin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 1. februar 2008 / 06:00

Včeraj so poslanci državnega zbora obravnavali tri pokrajinske zakone, danes naj bi o njih glasovali. Opozicija jim odreka podporo, zato je usoda pokrajin negotova.

Ljubljana - Ključni je zakon o ustanovitvi pokrajin, ki predvideva ustanovitev 14 pokrajin, njihova območja in sedeže. Zahteva namreč dvetretjinsko večino, opozicija pa je že na začetku tedna napovedala, da zakonov ne bo podprla. Njenega predloga, naj bi sveženj pokrajinske zakonodaje umaknili s tokratnega zasedanja (na dnevnem redu sta še zakon o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete in zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin), preostali niso sprejeli. Poslanska skupina Zares je predlagala, naj se o razdelitvi države na pokrajine razpiše posvetovalni referendum, pobudi se je pridružila tudi stranka SD. Njen prvak Borut Pahor je takšno stališče največje opozicijske stranke utemeljil s tem, da so pripravljeni pokrajinski zakoni slabi, premalo pretehtani in nedorečeni glede prenosa pristojnosti in finančnih virov z države na pokrajine. Prepričan je, da so sami sposobni pripraviti boljše zakone, kar naj bi v prihodnjem mandatu, če bodo sodelovali v vladi, tudi storili. V tem primeru jih bodo dali v široko javno razpravo in pred parlamentarno obravnavo tudi na referendum. Vlada, premier Janez Janša, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar in večina poslancev koalicijskih strank pa so prepričani, da so zakoni dobri, nujni za decentralizacijo države in skladen regionalni razvoj, vsekakor pa jih je mogoče še dopolniti.

Zapleti zaradi pokrajinske zakonodaje so bili tudi predmet sestanka, ki ga je premier Janez Janša v sredo zvečer sklical s koalicijskimi poslanci. Koalicijska večina naj bi prepričala opozicijo, da so pokrajinski zakoni dobri in da imajo v parlamentarnem postopku še možnost uveljaviti svoje predloge, zlasti v drugem branju, ko je mogoče vlagati dopolnila. Doslej je opozicija sodelovala pri nastajanju pokrajinskih zakonov, in sicer že od spremembe ustave naprej, je povedal Janez Janša. Ugodili so ji tudi konec minulega leta, ko je zahtevala, naj bo za obravnavo pripravljen celoten paket pokrajinske zakonodaje, ki sicer vsebuje šest zakonov. Razmišljali so o možnosti, da bi glasovanje odložili do srede, medtem pa bi vlada pripravila predloge glede finančnih virov pokrajin, kajti opozicija zahteva, da bi imele pokrajine lasten finančni vir. Po njihovem naj bi bil to davek na motorna vozila, finančni minister Andrej Bajuk, ki je bil poleg ministra Ivana Žagarja tudi navzoč na sestanku koalicijskih poslancev, pa predlaga, da bi pokrajine razpolagale z delom dohodnine. Premier Janša je napovedal, da bo tudi vlada pripravila svoje predloge samostojnih finančnih virov za bodoče pokrajine.

Minister Ivan Žagar je ta teden znova poudaril, da je ustanovitev pokrajin potrebna, če hočemo, da bo razvoj Slovenije hitrejši in enakomernejši. Finančni tokovi se sedaj stekajo pretežno v prestolnico, boljši položaj in razvoj pa si zaslužijo tudi v drugih delih države. Pokrajinska zakonodaja je bila široko usklajevana, še vedno pa smo odprti za pobude in spremembe, je dejal minister Žagar, ki z opozicijo pričakuje dialog za uskladitev še tistega, kar je sporno in nedorečeno. Do pokrajinske zakonodaje se je pozitivno opredelilo tudi Združenje občin Slovenije (vključuje okoli 120 malih in srednje velikih slovenskih občin), ki meni, da bi jo bilo v državnem zboru smiselno potrditi, nato pa jo znotraj parlamentarne obravnave dodelati v tistih segmentih, ker se pogledi političnih strank razhajajo. »Z uvedbo pokrajin bo dosežen kvaliteten preskok k hitrejšemu razvoju celotne Slovenije s posebnim poudarkom na manj razvitih območjih. Indeks razvojne ogroženosti kot merilo razvitosti obstoječih statističnih regij kaže, da je razmerje med najbolj razvito (osrednjeslovensko) in najmanj razvito slovensko regijo (Pomurjem) približno ena proti dvajset. Brez ustanovitve pokrajin in decentralizacije se bo ta razlika težko ublažila,« menijo v združenju občin.

Opozicija je ta teden odtegnila podporo pokrajinam, niti v koaliciji pa niso vsi privrženci regionalizacije Slovenije. Pokrajinam nasprotuje poslanec koalicijske NSi Anton Kokalj, dva mandata župan občine Vodice, ki je vodil tudi združenje občin. Prepričan je, da je za slovenske razmere najboljši način enakomernega razvoja ustanovitev majhnih in geografsko zaključenih občin, ki lahko upravljajo javne zadeve skupnega pomena. Ta projekt je treba dokončati in v tem vidi smisel decentralizacije. Pokrajin po njegovem mnenju glede na velikost države ne potrebujemo in lahko pripeljejo do še večje centralizacije. »Menim, da bo uvedba pokrajin še bolj oddaljila državljane od države,« utemeljuje poslanec svoje razloge, za katere pa poudarja, da niso enaki razlogom opozicije. O zapletih, povezanih s sprejemanjem pokrajinske zakonodaje, smo povprašali gorenjskega koalicijskega poslanca. Milenko Ziherl (SDS) iz Škofje Loke meni, da lahko resno ogrozijo ustanovitev pokrajin. »S pokrajinami želimo olajšati življenje ljudem v vsej državi, brez njih bo država ostala centralizirana. Že z vidika prometnih tokov je smiselno, da se Slovenija začne enakomerneje razvijati, prav tako s finančnega vidika, hkrati pa bo upravljanje lažje, če bodo odločitve bližje ljudem. Predlagana zakonodaja v splošnem prinaša dobre rešitve, nekateri nedorečeni detajli pa se še vedno dajo popraviti. Naša stranka je obiskala nekatere bodoče pokrajine (med njimi Kamniško-Zasavsko) in prisluhnila problemom, kot so denimo sedeži ali meje pokrajin, za katere pa menimo, da so rešljivi. V parlamentarnem postopku se da marsikaj rešiti z amandmaji, pa tudi še potem, ko je že sprejet krovni zakon,« pravi Ziherl, prepričan, da je nasprotovanje pokrajinam s strani opozicije že v luči letošnjih parlamentarnih volitev.